Naslovnika in vlado so pozvali tudi, naj se zavzamejo za odpoklic slovenskih predstavnikov v Izraelu in prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Pred tem so namreč ocenili, da so bili dosedanji pozivi slovenskega političnega vrha - med drugim k upoštevanju mednarodnega prava in vzpostavitvi humanitarnega premirja - premalo.

Kot so zapisali, od Slovenije »kot bodoče nestalne članice Varnostnega sveta ZN ter podpisnice ženevskih konvencij in Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida« pričakujejo več. »Predsednik vlade pravilno ugotavlja, da besede in pozivi Izraelu do sedaj niso dosegli opaznih sprememb, ampak da se razmere za vse Palestinke in Palestince zaostrujejo,« so zapisali.

Kot so poudarili, k nujnosti ukrepanja zaradi izraelskega ravnanja v Gazi pozivajo profesorji mednarodnega prava s celega sveta, organizacije za človekove pravice pa opozarjajo na soodgovornost držav, ki vojaško pomagajo Izraelu.

Med drugim so opozorili, da Slovenija ni niti protestirala, ko Izrael ni dovolil vstopa v državo tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča. Prav tako ni uvedla embarga na vojaško trgovanje z Izraelom. »Zato ponavljamo: Slovenija - njeni politični predstavniki z močjo odločanja in ukrepanja - lahko storite in morate narediti več. O neukrepanju in neizpolnjevanju obveznosti bo sodila zgodovina in bodo odločala sodišča,« so pristavili.

Med 48 podpisniki so med drugim Mirovni inštitut, Danes je nov dan, Inštitut 8. marec, Slovensko mladinsko gledališče, Protivojna mreža, Društvo Humanitas, Slovenska filantropija, Mladi za podnebno pravičnost, Ambasada Rog in Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete. Številni so podpisali tudi pismo iz 11. oktobra, v katerem so vlado pozvali k umiku podpore izraelski politiki.