Na Grenlandijo se odpravlja več vojakov članic Nata, je v sredo dejal namestnik grenlandskega premierja Mute Egede. »Pričakovati je, da bodo vojaki Nata od danes in v prihodnjih dneh bolj prisotni na Grenlandiji. Pričakuje se, da bo več vojaških letov in ladij,« je še dodal.
Tudi danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je v sredo napovedal, da bo Danska okrepila vojaško prisotnost na Grenlandiji in je glede tega v dialogu z zavezniki Nata.
Napoved je sledila kritikam ZDA, da je Danska zanemarjala obrambo arktičnega otoka, danskega avtonomnega ozemlja. Kmalu za tem so tudi Francija, Švedska, Nemčija in Norveška potrdile, da bodo na Grenlandijo v okviru misije napotile svoje sile.
"Na prošnjo Danske sem se odločil, da bo Francija sodelovala v skupnih vajah, ki jih Danska organizira na Grenlandiji, operaciji Arktična vzdržljivost. Prvo francosko vojaško osebje je že na poti. Drugi bodo sledili," je na omrežju X zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je kasneje sporočil, da je prva ekipa francoskih vojakov že na Grenlandiji.
Francija bo po njegovih besedah kmalu poslala še več "kopenskih, zračnih in pomorskih sil", ki se bodo pridružile evropski vojaški vaji na Grenlandiji. "Prva ekipa francoskih vojakov je že na lokaciji in bo v prihodnjih dneh okrepljena s kopenskimi, zračnimi in pomorskimi sredstvi," je Macron povedal vojakom med govorom ob začetku novega leta. Poudaril je, da morajo biti Francija in Evropejci še naprej prisotni povsod, kjer so ogroženi njihovi interesi - brez eskalacije, a brez kompromisov glede spoštovanja ozemeljske suverenosti.
Nemško obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da bodo v Nuuk napotili 13-člansko vojaško izvidniško ekipo. Cilj misije več evropskih članic Nata na Grenlandiji je "raziskati možnosti za zagotavljanje varnosti glede na ruske in kitajske grožnje na Arktiki", so sporočili v Berlinu. Združeno kraljestvo pa je na Grenlandijo poslalo vojaškega častnika, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Evropske države so napotitev vojakov na Grenlandijo napovedale po tem, ko so se v sredo v Washingtonu sestali danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt, ameriški podpredsednik J. D. Vance in državni sekretar Marco Rubio.
Ramussen je po srečanju, v ospredju katerega so bile ameriške zahteve po priključitvi Grenlandije, dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike.
Prav tako je zagotovil, da na Grenlandiji ne delujejo kitajske vojne ladje in ni nobenih večjih kitajskih naložb. Trump je namreč v preteklih dneh večkrat opozoril, da Kitajska in Rusija poskušata prevzeti nadzor nad Grenlandijo, in zagovarjal, da mora Washington prevzeti otok, češ da je to v nacionalnem interesu ZDA.
Rusija je medtem glede napotitve sil članic Nata na Grenlandijo izrazila resno zaskrbljenost. »Razmere (...) nas resno skrbijo,« je v izjavi, objavljeni v sredo zvečer, navedlo rusko veleposlaništvo v Belgiji. »Nato tam krepi svojo vojaško prisotnost pod lažno pretvezo naraščajoče grožnje iz Moskve in Pekinga,« je še dodalo.