Evropska unija ima pri obvladovanju migracijskih tokov v tem času odprtih več front. Pod vprašanjem je uresničevanje dogovora EU s Tunizijo o zajezitvi migracij na tleh te tranzitne države. Krepijo se nesoglasja med Berlinom in Rimom zaradi nemške pomoči nevladnim organizacijam pri reševanju migrantov v Sredozemskem morju. Tudi v Nemčiji pa se pojavljajo zahteve po zmanjšanju števila prihodov migrantov, medtem ko se v anketah krepi skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). Na vzhodu Evrope države ponovno vzpostavljajo mejni nadzor zaradi povečanih prihodov po zahodnobalkanski poti. Še naprej se zapleta pri dokončanju novega azilnega pakta EU – sedaj ga blokira Italija. Ob tem se z vseh političnih strani v Evropi krepijo pozivi, naj se poskuša migracije zajeziti na zunanjih mejah EU.
Mar dogovor
s Tunizijo sploh velja?
Pri odzivu Tunizije glede nedavno sklenjenega migracijskega dogovora je EU doživela hladen tuš. Čeprav so se predvsem iz evropskega parlamenta vrstila opozorila, da dogovor zanemarja obsežno kršenje človekovih pravic v Tuniziji in vse bolj avtoritarno vodenje države predsednika Kaisa Saieda, je dogovor z EU, po katerem bi Tunizija dobila okoli 900 milijonov evrov gospodarske pomoči v zameno za reforme, vendarle pomenil velik uspeh. EU bi še dodatnih 100 milijonov evrov namenila za tunizijske varnostne sile, ki bi okrepile boj proti tihotapcem migrantov.
Pred dnevi je evropska komisija napovedala prvo tranšo obljubljene pomoči. Tunizija bi prejela 127 milijonov evrov, od tega 67 v skladu z dogovorom o migracijah, preostalih 60 milijonov pa za proračunsko podporo državi. Toda Saied je napovedal, da Tunizija denarja ne bo sprejela. Nakazilo naj bi bilo namreč v nasprotju z doseženim dogovorom, so sporočili iz predsedniške palače. Kaj je sporno, niso pojasnili. Zaradi tega ni znano, ali migracijski dogovor sploh še velja.
Napetosti med
Nemčijo in Italijo
Migracije čez Sredozemsko morje tudi sicer ostajajo tema, ki razdvaja. Ob včerajšnji deseti obletnici brodoloma pred italijansko Lampeduso, ko je umrlo 360 ljudi, so se nadaljevale razprave o zmanjšanju migracij v EU. Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola želi, da bi za to vprašanje našli humano rešitev, razprave pa potekajo v drugačnem duhu. Že lep čas se iskri med Berlinom in Rimom, ker se je Nemčija odločila finančno pomagati svojim nevladnim organizacijam, ki rešujejo migrante na Sredozemskem morju. Doslej je vlada v okviru skupno predvidenih dveh milijonov evrov odobrila dva programa: od 400.000 do 800.000 evrov bodo namenili za oskrbo rešenih migrantov v Italiji ter za nevladno organizacijo, ki izvaja reševalne operacije na morju.
A tudi te relativno skromne vsote so pri vladi Giorgie Meloni, ki se sooča z migrantskim valom, podobnim tistemu leta 2015, naletele na silovit odziv. Iz palače Chigi so kanclerju Olafu Scholzu poslali protestno pismo. Pomisleke Rima, zaradi katerih je Italija minuli teden tudi preprečila dokončno sprejetje pakta o migracijah in azilu, sicer razumejo v nemški koalicijski FDP. Italija hoče, da se pakt o migracijah in azilu dopolni tako, da bodo rešene migrante ladje morale pripeljati v državo, pod zastavo katere plujejo, in ne v najbližjo varno državo, kot je sedaj v navadi. Italija naj bi svojo dokončno oceno predlaganega pakta o migracijah sicer podala v naslednjih dneh. Če želi evropski parlament zakonodajo potrditi še v aktualnem sklicu, se s soglasjem Rima počasi mudi.
Trojica začasno
suspendirala schengen
Migracije ostajajo velika tema tudi v sami Nemčiji, kjer se je protimigrantsko naravnana AfD v anketah utrdila na drugem mestu, takoj za opozicijsko CDU/CSU, medtem ko se članice vladajoče koalicije umeščajo od 3. do 5. mesta. Potem ko je letos v Nemčijo prispelo že več kot 200.000 migrantov, sta se za omejitev njihovega števila zavzela tako Scholz kot predsednik države Frank-Walter Steinmeier. Tudi slednji je kot bistveno izpostavil boljše varovanje zunanje evropske meje in opravljanje azilnih postopkov na mejnih območjih, od koder bi zavrnjene vračali v njihove države.
Češka, Poljska in Avstrija pa so včeraj napovedale začasno uvedbo mejnih kontrol s Slovaško, zaradi povečanega prihoda migrantov, ki so na poti v Nemčijo ali kam drugam v zahodno Evropo. Vnovičen nadzor na mejah (suspenz schengna) bo sprva trajal deset dni. Slovaška namerava na ukrep odgovoriti danes.
