Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku meseca dejal, da je Grenlandija ključnega pomena za varnost ZDA in da bi se morala Danska odreči nadzoru nad tem strateško pomembnim otokom. Pri tem ni izključil vojaškega posredovanja za pridobitev nadzora nad ozemljem.

Anketa, ki so jo opravili za danski časnik Berlingske, je pokazala, da le šest odstotkov Grenlandcev podpira priključitev k ZDA. 

"Veseli me, če je anketa izraz tega, da si veliko Grenlandcev želi nadaljnjega tesnega sodelovanja z Dansko. Verjetno v drugačni obliki, kot jo poznamo danes, saj se s časom vse spreminja," je v odzivu na anketo dejala danska premierka Mette Frederiksen.

Danska je nedavno sporočila, da bo porabila skoraj dve milijardi evrov za okrepitev svoje vojaške prisotnosti na Arktiki. Grenlandija, ki je po površini nekoliko večja od Mehike in kjer živi 57.000 ljudi, je leta 2009 dobila široko samoupravno avtonomijo, vključno s pravico do razglasitve neodvisnosti od Danske na referendumu. 

Grenlandski premier Mute Egede je večkrat poudaril, da otok ni naprodaj in da o njegovi prihodnosti odločajo državljani.

Ameriška vojska je stalno prisotna v oporišču Pituffik na severozahodu Grenlandije, ki je strateška lokacija za njen sistem zgodnjega opozarjanja na balistične rakete. Prek otoka namreč poteka najkrajša pot iz Evrope do Severne Amerike.