Zanimivo in po svoje duhamorno je, da je strinjanje o verjetni porasti političnega nasilja eno redkih vprašanj, o katerem se strinjajo anketirani z vseh vetrov. Anketa je namreč pokazala, da tako misli večina ne glede na spol, starostno kategorijo, izobrazbo in celo glede na stranko, ki jo podpirajo. Skupno je tako odgovorilo 55 odstotkov vprašanih. Upadanje političnega nasilja pa pričakuje 29 odstotkov.
Po svoje rezultati niso presenetljivi, saj je politično nasilje v ZDA v zadnjem času vsem na očeh. Predsednika Donalda Trumpa so poskušali ubiti dvakrat, enkrat ga je strelec zadel v uho. Septembra je bil ubit znan konservativni aktivist Charlie Kirk, ki se sicer ni potegoval za politični položaj, a so mu bila vrata v politiko odprta. Junija je moški v Minnesoti ubil predsednico kongresa te zvezne države in njenega moža ter ranil senatorja in njegovo soprogo. Aprila je moški zanetil požar v rezidenci guvernerja Pensilvanije, medtem ko je družina spala.
Kot posebej problematičen rezultat ankete pa Politico izpostavlja naslednje: 24 odstotkov vprašanih meni, da obstajajo primeri, ko je politično nasilje upravičeno. Tudi tu so v enakem razmerju odgovorile vse skupine, z eno izjemo – izrazito več jih je bilo v starostni skupini mlajših od 45 let.
Spraševanje o mogoči državljanski vojni
Ločena raziskava Raziskovalnega centra Pew o političnem nasilju, ki so jo opravili oktobra, pa je pokazala, da je za 77 odstotkov republikancev velik problem v državi levičarski ekstremizem, medtem ko je za 76 odstotkov demokratov velik problem desničarski ekstremizem. Kot glavne razloge političnega nasilja so ocenili retoriko »druge strani«, pomanjkanje razumevanja in politično polarizacijo.
Toda vse to se v ZDA kaže na še en način: v zadnjem času je vse več spraševanja o tem, ali so na poti v novo državljansko vojno. Že podatek, da se s tem vprašanjem ukvarjajo ugledne institucije in akademiki, nekaj pove. Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) je denimo septembra zapisal, da »sodeč po podatkih, zgodovini, akademski literaturi in akademikih, ki proučujejo politično nasilje, ZDA niso na poti v drugo državljansko vojno. To ne pomeni, da ne bo občasnega političnega nasilja in drugih oblik nepotrebnega izgubljanja življenj, temveč pomeni, da obstaja zelo majhna verjetnost velike bitke med vlado in organizirano uporniško skupino, ki bi trajala leta in vzela tisoče življenj na obeh straneh.«
Junijska anketa YouGov pa je pokazala, da 12 odstotkov Američanov meni, da je državljanska vojna zelo verjetna, 28 odstotkov pa, da je nekako verjetna.
