Na vrhu vabila, ki je najbolj zaželena »vstopnica« po letu 1953, prejšnjem kronanju, piše »Kronanje njunih visočanstev kralja Karla III. in kraljice Camille«. Sledi pa: »Grof maršal (eden od monarhovih glavnih dednih pribočnikov, ki ima ta naziv že od leta 1672) vas na kraljevi ukaz vabi, da ste šestega dne v maju 2023 navzoči v westminstrski opatijski cerkvi.« Kraljica Elizabeta II. ne bi bila niti malo zadovoljna, če bi videla to vabilo. Zaradi kraljice Camille, ki naj bi na kronanju postala samo princesa spremljevalka, pa jo je Elizabeta II. vnaprej povišala in ji po svoji smrti namenila naziv kraljica spremljevalka.
Kraljici britanskih src
in kraljevega srca
Doslej s(m)o to nekateri samo pričakovali, zdaj pa je uradno potrjeno. Kralj Karel III. se je kljub drugačni materini želji kljubovalno odločil, da bo svojo drugo ženo Camillo povišal v kraljico. Kralju naklonjeni razlagalci za lase privlečeno pravijo, da je bilo na začetku vladavine novega monarha razumno Camilli reči kraljica spremljevalka, da ne bi govorili o dveh kraljicah, njej in pokojni kraljici Elizabeti II., in da je kronanje primeren čas, da Camilla postane nova kraljica. Pokojna kraljica in Camilla, o kateri vsi, ki jo dobro poznajo, pravijo, da je zabavna, duhovita in prijetna ženska, sta postali kar dobri prijateljici, čeprav je vse življenje krepostna kraljica v preteklosti, ko je bila Camilla prestolonaslednikova večna ljubica in je razkopala njegov zakon s princeso Diano, nikoli ni omenjala drugače kot »oh, ta ženska«. Štiriinsedemdesetletni Karel III. je bil kot sin in prestolonaslednik skrajno spoštljiv in vdan materi in kraljici. Kljuboval ji je samo, ko je šlo za Camillo. Kraljici in vsem drugim, ki bi imeli težave s Camillino vlogo v njegovem življenju, je dal jasno vedeti, da to ne bo predmet pogajanj. Z drugimi besedami, čeprav jih ni nikoli uporabil: če bi ga prisilili, da se ji odpove, bi se odpovedal prestolu, kar bi utegnilo prinesti usodno krizo monarhije.
Ta kljubovalnost je sprožila pozorno skoreografirano kampanjo za rehabilitacijo Camille v očeh Otočanov, ki je bila očitno tako zelo uspešna, da malokdo protestira, ker bodo nekdanjo kraljevo ljubico 6. maja okronali kot kraljico, ne pa kot kraljico spremljevalko, in ker bo postala to, kar naj bi postala njegova prva žena, princesa Diana, ki so jo razglasili za kraljico britanskih src. Petinsedemdesetletna Camilla je bila po drugi strani od nekdaj kraljica kraljevega srca, h kateri se je vrnil po rojstvu mlajšega sina Harryja, takrat rezervnega dediča prestola, po katerem naj bi Diani rekel, da je »njegovo delo končano«. Diana je že med poročnim potovanjem sumila, da sta ostala ljubimca, čeprav je bila Camilla poročena z njegovim dobrim prijateljem, kraljevim gardistom Andrewom Parkerjem Bowlesom, in imela z njim dva otroka.
Namesto velike ljubezni
velika drama
Vsej tej drami, katere vrhunec je bila Dianina tragična smrt v Parizu, ki je prinesla veliko krizo monarhije, bi se lahko kraljeva družina izognila, če bi mlademu prestolonasledniku Charlesu dovolila poročiti se z ljubeznijo njegovega življenja, živahno in v aristokratskih krogih zelo priljubljeno vrstnico Camillo, in ga ne bi prisilila v poroko z veliko mlajšo deviško aristokratko Diano. Kljub Camillini simpatičnosti bosta oba Dianina sinova na kronanju gotovo pomislila, da bi krono, ki jo bodo položili na glavo kraljice Camille, morala nositi njuna mati. Še vedno ni znano, ali bodo kraljev mlajši sin Harry, njegova žena Meghan in njuna otroka, po novem princ Archie in princesa Lilibet, sploh prišli na kronanje. Mesec dni pred kronanjem je znano, da sta Harry in Meghan med okoli dva tisoč povabljenimi (šest tisoč manj, kot jih je bilo na kronanju Elizabete II.). Znano je tudi, da bodo imeli velike vloge na kronanju trije od petih kraljevih vnukov, otroci prestolonasledniškega para Williama in Kate. Prav tako velike vloge bodo imeli tudi vnuki kraljice – Camille. Niti besede pa o Harryjevih otrocih. Bila naj bi premlada in premalo disciplinirana za kronanje, ki je dolgotrajna, dolgočasna, predvsem pa religiozna ceremonija, ki je leta 1953, ko so okronali Elizabeto II., trajala tri ure. Tokrat naj bi trajala samo dobro uro.
Biden ne pride, Harry pa (sam)?
Dodaten razlog za to, da utegneta Harry in Meghan dati košarico kralju, je napol uradna (ker jo na veliki zvon obešajo monarhiji naklonjeni dvorni dopisniki) novica, da Harry in Meghan, če bosta prišla, ne bosta zraven ne v dveh sprevodih kraljeve družine (na kronanje in z njega) ne ob tradicionalnem pojavu kraljeve družine na balkonu Buckinghamske palače po kronanju. Kot ne bo kraljevega starejšega brata, osramočenega princa Andrewa, ki naj bi, mimogrede, posnemal Harryja in pisal življenjepis. Harry in Meghan sta med kladivom in nakovalom. Če prideta, bosta zaradi odcepitve javno ponižana. Če ne prideta, bosta s košarico javno ponižala kralja. Kot naj bi ga predsednik ZDA Joe Biden, ki nima časa in bo na kronanje poslal samo ženo. Pri Harryju in Meghan naj bi bilo ravno nasprotno: prišel naj bi samo on, ker »Meghan ni dovolj pogumna za to«. Tako vsaj trdi nekdanji služabnik princese Diane Paul Burrell, ki ocenjuje, da bi bila udeležba na kronanju zanju, posebno za Meghan, zelo neprijetna. Malokatera žajfnica je skratka tako dobra, kot je ta, ki jo brez scenarija ustvarja britanska kraljeva družina.
