Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je dal Rusiji 50 dni, da najde kupca za Naftno industrijo Srbije (NIS), proti kateri so ZDA 9. oktobra uvedle sankcije zaradi ruskega lastništva. A ta časovna popustljivost Beograda do Moskve ima neprijetne posledice. Glavni del ameriških sankcij proti NIS namreč predstavlja ustavitev dobave nafte v Srbijo po hrvaškem Jadranskem naftovodu (JANAF), ki poteka z otoka Krk proti Sisku in potem do Srbije. NIS je tako v torek sporočil, da se njegova rafinerija v Pančevu, ki pokrije 95 odstotkov srbskih potreb po bencinu in drugih naftnih derivatih, pripravlja na ustavitev obratovanja. Tako morda tudi srbska petrokemična industrija ne bo mogla več proizvajati asfalta, bitumna, polietilenskih cevi in drugih proizvodov, tudi zaradi tega bi se lahko povečal zunanjetrgovinski primanjkljaj Srbije.

Samo še štirje dnevi proizvodnje

Vučić je na novinarski konferenci v torek sporočil, da rafinerija v Pančevu počasi zmanjšuje proizvodnjo in da bo z vse manjšo močjo obratovala samo še štiri dni: »Nič krivi smo postali žrtev izsiljevanj. Sankcije, ki so usmerjene proti Rusiji, so prizadele Srbijo,« se je pritoževal. A problem je, da se ob tem, ko je Srbija gospodarsko odvisna predvsem od zahodnih držav, noče zameriti Rusiji, tako da ji daje čas za pogajanja s potencialnimi kupci večinskega deleža v NIS.

Nič krivi smo postali žrtev izsiljevanj. Sankcije, ki so usmerjene proti Rusiji, so prizadele Srbijo.

Aleksandar Vučić, srbski predsednik

18. novembra je NIS zaprosil ZDA za posebno licenco v času ruskih pogajanj s potencialnimi kupci, tako da bi v teh dveh mesecih v Pančevo vendarle lahko prihajala nafta po hrvaškem naftovodu JANAF. Odgovor pričakujejo v teh dneh. Vučić je v torek dejal, da ima Srbija 50 odstotkov možnosti, da dobi to licenco, ki bi omogočila nadaljnje obratovanje rafinerije v Pančevu.

Če pa Srbija ne bo mogla več proizvajati bencina in drugih naftnih derivatov, se bo morala opreti na uvoz. O tem naj bi se Vučić že pogovarjal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Poleg madžarskega MOL bi Srbiji lahko bencin in druge naftne derivate dobavljala avstrijski OMV in EKO Srbija, ki je del grške naftne družbe Hellenic Energy in ima rafinerijo v Skopju. A uvoz pomeni, da se bodo na bencinskih črpalkah in drugje po Srbiji cene naftnih derivatov zvišale, kar je zdaj omenil tudi Vučić. Višja cena goriva pomeni tudi višjo ceno hrane. Poleg tega bi lahko rafinerija v Pančevu začela odpuščati zaposlene.

Tudi bankam grozijo sankcije

Vučić je še opozoril, da bi v primeru ustavitve delovanja rafinerije potrebovali 14 dni, da jo znova zaženejo. Strokovnjaki svarijo tudi pred možnostjo poškodb opreme, če rafinerija več mesecev ne bi obratovala. In če ne obratuje, ni več proizvajalec energije, ampak njen potrošnik, saj je za njeno vzdrževanje potrebno veliko elektrike.

Kot je še dejal Vučić, se v primeru, če v kratkem po hrvaškem naftovodu ne bo pritekla nafta v Pančevo, Srbija lahko do novega leta opre na rezerve NIS, to je na 55.000 ton dizla in 50.000 ton bencina. Srbija ima, kot pravi Vučić, tudi dovolj mazuta za delovanje toplarn, ki so pozimi izjemno pomembne.

Madžarska ponuja pomoč

Madžarski MOL bo povečal dobavo surove nafte Srbiji, da ji pomaga iz trenutne zagate, je napovedal zunanji minister Peter Szijjarto. Dejal je, da so novembra že podvojili dobavo, decembra pa bo dvainpolkrat večja od siceršnje. »Madžarska bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da bo dobava surove nafte Srbiji še naprej zagotovljena,« je dejal Szijjarto po srečanju s srbsko ministrico za energetiko Dubravko Đedović. Madžarska večino surove nafte dobi iz Rusije, del pa po naftovodu JANAF, ki ima začetno točko na Hrvaškem.

Ob tem srbskim bankam ZDA grozijo s sankcijami, če bodo poslovale z NIS. »To pomeni, da se lahko povsem ustavi plačilni promet in onemogoči uporaba plačilnih kartic. A dobil sem ustno zagotovilo, da teh sankcij za Narodno banko Srbije in poslovne banke ne bo,« je dejal srbski predsednik. Medtem na srbskih bencinskih črpalkah že ni več mogoče plačevati s karticami mastercard in visa.

Odpira se tudi plinsko vprašanje

Vučić je še dejal, da je Srbija naredila vse, da bi pomagala ruskim lastnikom v NIS. Potem je nadaljeval: »A če po 50 dneh ne bodo prodali svojega večinskega deleža v NIS, nimamo druge izbire, kot da uvedemo svojo upravo in plačamo ruskim prijateljem najvišjo možno ceno.« Dodal je: »Hoteli smo pokazati korekten odnos do njih, ker menimo, da sankcije niso upravičene.«

FILE - NIS Jugopetrol oil refinery in Pancevo, Serbia, Dec. 24, 2008. (AP Photo/Darko Vojinovic, File)

Rafinerija v Pančevu obratuje na minimalnih obratih. Na večje je ne morejo spraviti, ker Srbija zaradi sankcij nima več surove nafte za predelavo, če bi jo ustavili, pa bi bil ponovni zagon zelo drag. Oblast v Beogradu upa, da bo zagato z ruskim lastništvom in ameriškimi sankcijami nekako rešila, da država ne ostane brez naftnih derivatov. Foto: AP

Srbija je poleg Belorusije edina, ki se v Evropi ni pridružila sankcijam EU proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Nekateri to pojasnjujejo z dejstvom, da Srbija 80 odstotkov potreb po zemeljskem plinu pokrije z uvozom iz Rusije. Vučić se boji, da Srbija kmalu ne bo več mogla uvažati poceni plina iz Rusije, saj naj bi evropski parlament prepovedal uvoz od 1. januarja, v Srbijo pa ruski plin prihaja skozi Madžarsko, ki je pač članica EU in bi to morala spoštovati ne glede na njeno bolj prijazno stališče do Moskve.

Priporočamo