Sobotni napad palestinske skupine Hamas na Izrael je drugačen od prejšnjih. V Izraelu govorijo o šoku in svojem enajstem septembru, na glavo se je postavila tamkajšnja notranjepolitična dinamika, pričakovati je operacijo za zasedbo Gaze. V nekaj točkah poskušamo pojasniti aktualne dogodke.
1) Kaj se je zgodilo?
Palestinska stranka Hamas, ki ima svoje oboroženo krilo, je v soboto zjutraj izpeljala presenetljiv napad na Izrael, kakršnega še ni bilo. V preteklosti je Hamas z raketami obstreljeval Izrael, njegovi pripadniki so na ozemlju Izraela izvajali posamezne napade na civiliste in vojake, a tokrat je drugače. V očitno dolgo časa pripravljeni operaciji je po ocenah Izraela tisoč pripadnikov Hamasa vdrlo iz Gaze na izraelsko ozemlje čez podzemne rove, mimo varovalne in s kamerami nadzirane ograje, ki loči Gazo, in tudi po morju in zraku, denimo z jadralnimi padali. Zasedli so izraelska območja vzdolž Gaze, ubijali ter ugrabljali civiliste in vojake. V prvih urah napada je Hamas po lastnih trditvah proti Izraelu izstrelil 7000 raket. Niti v veliki palestinski intifadi (vstaji), ki se je začela leta 2000, ni prišlo do takšnih dogodkov, ocenjuje publikacija Vox. Do nedelje opoldan je bilo ubitih okoli 400 Izraelcev in več kot 1800 ranjenih. Po navedbah izraelske vojske so spopadi s Hamasom potekali na sedmih območjih na tleh Izraela blizu Gaze. Izraelsko veleposlaništvo v ZDA je sporočilo, da je Hamas ugrabil najmanj sto izraelskih vojakov in civilistov.
2) Zakaj je Hamas napadel zdaj in tako silovito?
Mohamed Deif, glavni poveljnik Brigade Ezedina Al Kasama, ki je oboroženo krilo Hamasa, je v izjavi ob začetku napada dejal, da so že dlje časa opozarjali svetovne voditelje na »nadaljevanje zločinov izraelskih okupatorjev« nad Palestinci v njihovi domovini in na svetih mestih, pa se ni nihče odzval, ampak se je nadaljevalo »prestopanje rdečih črt«. Izjava posebej izpostavlja mošejo Al Aksa v vzhodnem Jeruzalemu, tretje najbolj sveto mesto muslimanov, kjer se vrstijo incidenti. Sredi septembra je na območje pred njo ob zaščiti izraelske vojske vdrlo več deset judovskih naseljencev ob praznovanju judovskega novega leta. Tudi sicer ima Izrael zdaj najbolj desno vlado od nastanka države, ki vodi ostro politiko do Palestincev, kar se kaže tudi s širjenji naselbin na zasedenih ozemljih in odkritim spogledovanjem z aneksijo Zahodnega brega.
Nekateri analitiki pravijo, da je imel Hamas še druge razloge za začetek operacije, ki jo je moral pripravljati več mesecev, torej je samo čakal trenutek, kdaj z njo začeti. Joost Hiltermann, direktor za Bližnji vzhod pri nevladni organizaciji International Crisis Group, ocenjuje, da je Hamas vsaj deloma napadel iz strahu, da bi bilo palestinsko vprašanje potisnjeno še bolj na stran, če Izrael in Savdska Arabija normalizirata odnose, kar zdaj intenzivneje poskušata ob posredovanju ZDA. Pričakovati je najmanj preložitev tega dogovarjanja, je ocenil za agencijo AFP. Dogovor Izraela in Savdske Arabije tudi ni po volji Iranu, podporniku Hamasa.
Pomembna je morda tudi politična dinamika med Palestinci. Hamas ima glavno besedo v Gazi, njegov glavni politični tekmec Fatah na Zahodnem bregu, ki ga sicer okupira Izrael. »Palestinsko politiko v veliki meri definira odgovor posameznih skupin (strank) na izraelsko okupacijo – tako na fizično prisotnost Izraela na Zahodnem bregu kot na ekonomsko uničujočo blokado Gaze. Hamasova strategija premagovanja političnih tekmecev je ta, da ... se predstavlja kot avtentični glas upora proti Izraelu in okupaciji. Bolj kot so Palestinci jezni na Izrael, večja je politična spodbuda Hamasu za nasilje,« v Voxu ocenjuje Zack Beauchamp.
Preberite še komentar Ervina Hladnika Milharčiča: Upor in njegova cena
3) Kako je na napad odgovoril Izrael?
Prva naloga izraelske vojske je povrniti nadzor nad svojim ozemljem in pregnati pripadnike Hamasa. Izrael je odgovoril tudi z zračnimi napadi na Gazo. Do nedelje okoli opoldneva je bilo ubitih najmanj 313 ljudi in ranjenih skoraj 2000, so sporočile palestinske oblasti. Napadli so tudi telekomunikacijske objekte ter prekinili dovod elektrike, goriva in potrebščin 2,4 milijona prebivalcem Gaze, ki je vsega 365 kvadratnih kilometrov veliko podolgovato območje, stisnjeno med Izrael in Sredozemsko morje s kratko mejo z Egiptom na zahodu.
Premier Benjamin Netanjahu je dejal, da gre Izrael v »dolgo in težko vojno«. Razglasili so vojno stanje in mobilizacijo. Letalskim operacijam bo verjetno sledil poskus vojaške okupacije Gaze, ki jo je Izrael zasedal od 1967 do leta 2005, ko se je dokončno umaknil po določilih sporazumov iz Osla. Vojaško operacijo bo otežilo dejstvo, da je Hamas ugrabil izraelske civiliste in vojake, ki si jih Izrael vedno prizadeva varno vrniti domov za vsako ceno. Leta 2011 je v zameno za izpustitev ugrabljenega vojaka Gilada Shalita izpustil 1027 palestinskih in drugih arabskih zapornikov.
4) Kako dogajanje vpliva na politično dinamiko v Izraelu?
Sedanja Netanjahujeva vlada je daleč najbolj desna doslej, proti njej so sto tisoči Izraelcev redno protestirali zaradi pravosodnih reform, ki jih razumejo kot krnjenje demokracije in neodvisnosti sodstva. Netanjahuju očitajo, da si z zavezovanjem rok sodiščem rešuje kožo, ker mu sodijo zaradi korupcije. Vse to in drugi spori so zdaj daleč v drugem planu. Hitro po napadu se je rodila ideja o vladi narodne enotnosti. O tem so se že pogovarjali Netanjahu, vodja opozicije Jair Lapid ter vodja koalicije Narodne enotnosti Beni Ganc. Doslej bi bila takšna koalicija globoko sprtih politikov nepredstavljiva. Ganc je po poročanju časnika Times of Israel dejal, da bi vlado sestavili samo za čas vojne in bi se osredotočala na varnostna vprašanja. Podobno je dejal Lapid, ki je nakazal, da bi šel v vlado le, če v njej ne bo sedanjih Netanjahujevih skrajno desnih partnerjev na čelu z ministrom za varnost Itamarjem Ben Gvirom ter finančnim ministrom Bezazelom Smotrichem.
Hamasov napad pa bo skoraj gotovo prinesel dolgoročnejše posledice na izraelsko notranjo politiko, ko se bodo razmere enkrat stabilizirale. Vrstila se bodo vprašanja, kako je mogoče, da varnostne službe pod Netanjahujevo vlado niso predvidele in napovedale takšnih dogodkov, ki jih zdaj mnogi opisujejo kot izraelski 11. september. Šok v državi je bil bojda podoben kot ob začetku nepričakovane jomkipurske vojne pred skoraj natanko pol stoletja (datuma verjetno ne sovpadata naključno). Pričakovati je parlamentarne preiskave, klicanje na odgovornost in spodmikanje tal pod nogami Netanjahuju.
5) Kakšni so odmevi v tujini?
Večina držav obsoja napad Hamasa, vse pa ne, kažejo odzivi, ki jih je zbrala agencija Reuters. Napade so ostro obsodile Evropska unija in njene posamezne članice ter ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da bodo Izraelu poslali ustrezno pomoč, če bo zanjo zaprosil, zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa, da odhaja v Oman na srečanje z arabskimi sogovorniki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obsodil »teroristični napad« Hamasa in dejal, da v pravico Izraela do samoobrambe nihče ne sme dvomiti.
Kitajska je sporočila, da je osnovna pot iz konflikta ustanovitev palestinske države. V Iranu so čestitali »palestinskim borcem« in sporočili, da bodo stali z njimi, dokler ne osvobodijo Palestine in vzhodnega Jeruzalema. Vprašanje je, kako bo zdaj ravnal proiranski Hezbolah v Libanonu ob severni meji Izraela. Tam so v zadnjem dnevu zabeležili najmanj en incident.
V Egiptu in Savdski Arabiji so pozvali k takojšnjemu končanju nasilja. V Maroku, eni treh držav, ki so z Izraelom krenile na pot normalizacije odnosov s tako imenovanimi Abrahamovimi sporazumi iz leta 2020, so obsodili napade na civiliste, »kjerkoli se zgodijo«, zato pa je največja parlamentarna stranka, islamistična PJD, napad Hamasa označila za junaško dejanje. Združeni arabski Emirati, ki so tudi sklenili Abrahamove sporazume z Izraelom, tako kot še Bahrajn, so pozvali k zadržanosti vseh strani. Vse tri države se bodo verjetno znašle v precepu zaradi dogovora z Izraelom.
Katar, podpornik Hamasa, je sporočil, da je samo Izrael kriv za stopnjevanje nasilja, Afriška unija pa, da je glavni vir napetosti med Izraelci in Palestinci že ves čas »zanikanje temeljih pravic Palestincem, zlasti do neodvisne in suverene države«. Uganda je ostro obsodila napade na civiliste, se pa tudi vprašala, zakaj rešitev dveh držav ne zaživi.
Danes bo o dogajanju razpravljal varnostni svet OZN, kjer je Slovenija opazovalka pred začetkom članstva 1. januarja. Predsednica države Nataša Pirc Musar je obsodila »vsak napad na civilno prebivalstvo« ter se zavzela za zadržanost vseh strani. Premier Robert Golob je »močno obsodil« dejanja Hamasa. Zunanje ministrstvo pa je odsvetovalo vsa nenujna potovanja v Izrael.
Spodaj si lahko ogledate posnetek včerajšnjega napada.
POZOR: Posnetki so zelo nazorni, zato niso primerni za občutljive!
