Solunsko podzemno železnico se je začelo pisno prvič omenjati že leta 1976. Dejansko delo na projektu se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP začelo leta 2006. Čeprav naj bi bila železnica glede na prvotne načrte končana leta 2012, je projekt odtlej večkrat zastal, saj so gradbeni delavci pod zemljo vedno znova naleteli na arheološke artefakte.

Čeprav je projekt v drugem največjem grškem mestu tudi zaradi obsežnih arheoloških izkopavanj trajal tako dolgo, da je postal predmet hudomušnih šal, ob odprtju podzemna železnica po oceni številnih velja za eno najlepših na svetu. Foto: AP

Ob najdbah so morali dela ustaviti tudi za več mesecev ali celo let. Ambiciozni gradbeni projekt je v Grčiji tako pridobil sloves enega od najboljših primerov slabega upravljanja. »Solunska podzemna železnica? To je tako odlična stvar, da sploh ne obstaja,« eno od šal navaja nemška tiskovna agencija.

Ob gradnji naleteli na številne bogate zgodovinske izkopanine

V skoraj štirih desetletjih so izkopali, restavrirali in v postaje vgradili približno 300.000 artefaktov, med njimi ostanke antičnih cest, stebrov, stenskih elementov in marmornih predmetov. Med drugim so na ogled zgodnjekrščanska bazilika, vodovodni in drenažni sistemi ter antična grobišča, polna nakita in zlata.

Obiskovalcem pristaniškega mesta na severu Grčije so tako omogočili ne le hitro potovanje na 10-kilometrski progi, ki bo mesto po ocena strokovnjakov vsak dan razbremenila za vsaj 56.000 voženj z avtomobilom, temveč tudi ogled zakladov iz več kot dveh tisočletij dolge zgodovine mesta.

Obiskovalcem pristaniškega mesta na severu Grčije so tako omogočili ne le hitro potovanje na 10-kilometrski progi, ki bo mesto po ocena strokovnjakov vsak dan razbremenila za vsaj 56.000 voženj z avtomobilom, temveč tudi ogled zakladov iz več kot dveh tisočletij dolge zgodovine mesta. Foto: AP

Postaja Venizelu, ki bolj spominja na muzej

Najbolj veličastna je postaja Venizelu v središču Soluna, ki je s površino 3500 kvadratnih metrov bolj podobna muzeju kot postaji podzemne železnice. Nahaja se pod enim od križišč poznoantične glavne mestne ulice, kjer so našli tedanje sisteme vrat, temelje trgovin in delavnic ter stebre in številne druge artefakte.

Grški premier Kiriakos Micotakis je odprtje podzemne železnice ta konec tedna označil za zgodovinski trenutek, ki dokazuje kulturno bogastvo mesta. Kljub zahtevnosti in dolgotrajnosti projekta, ki je stal približno tri milijarde evrov, pa vozovnica ni draga: stane namreč 0,60 evra.

Kot piše britanski The Guardian, naslednje leto v Solunu napovedujejo odprtje druge proge, medtem ko leta 2040 načrtujejo podaljšanje proge do osem kilometrov oddaljenega mednarodnega letališča.

Gre za drugo podmezno železnico v državi - v Atenah so jo odprli leta 2000.