Te dni Republika Italija beleži rekord obstoja kakšne svoje vlade. Doslej je po drugi svetovni vojni, ko je nestabilnost italijanskih vlad postala nekaj običajnega, najdlje obstala druga vlada zdaj že pokojnega Silvia Berlusconija, in sicer 1413 dni v letih 2001–2005. Ravno toliko dni zdaj vodi svojo prvo vlado 49-letna Giorgia Meloni.
Po letu 1946 je to že 68. italijanska vlada. Torej je povprečna življenjska doba vsake od njih 14 mesecev. Vseh različnih premierjev po letu 1946, če ne štejemo sedanje prve premierke, je bilo 30. Po Benitu Mussoliniju, ki je vlado vodil v letih 1922–1943, je položaj premierja največ časa zasedal Berlusconi, nazadnje v letih 2008–2011, ko je imela njegova vlada najmlajšega ministra v zgodovini Italije, pravzaprav ministrico, in sicer za mladino – Melonijevo.
Lažje delo ob šibki opoziciji
Z njo se Italija uveljavlja kot država s stabilno vlado, kar pa nista več denimo Francija in Velika Britanija. Med njenim vladanjem od 22. oktobra 2022 se je namreč zamenjalo pet francoskih in štirje britanski premierji.
Na oblasti se je obdržala tudi zaradi šibke opozicije. Obe najpomembnejši stranki opozicije, levosredinska Demokratska stranka (84 od 400 poslancev) in populistično Gibanje petih zvezd (52 poslancev), imata medlo vodstvo in proti vladi ne nastopata enotno.
Na desnici pa ima vladna koalicija 237 poslancev, od teh Bratje Italije Giorgie Meloni 119. Prevlado ohranjajo predvsem zato, ker skrajno desna Liga Mattea Salvinija (66 poslancev) in desnosredinska Naprej Italija pokojnega Berlusconija (45 poslancev) nimata druge možnosti, kot da sodelujeta v njeni vladi in jo podpirata kot premierko. V koaliciji je sicer še stranka Mi, zmerni s sedmimi poslanci.
Dva opazna neuspeha
V notranji politiki Giorgie Meloni je sicer mogoče zaznati težnje po krepitvi svoje oblasti. Tako si prizadeva s spremembo ustave povečati moč premierja in izvršne oblasti. V to smer je šla pravosodna reforma, s katero si je poskušala podrediti sodnike in tožilce, a so marca letos Italijani na referendumu reformo zavrnili s 54 odstotki glasov ter Melonijevi prizadejali največji politični udarec v mandatu vlade.
Med njene neuspehe bi lahko šteli tudi gradnjo dveh zelo dragih italijanskih azilnih centrov v Albaniji. Leta 2023 je načrtovala, da bo skozi njiju na mesec šlo 3000 migrantov. Proti temu projektu so nastopila italijanska sodišča, ki ob sklicevanju na zakonodajo EU ne dovolijo, da bi imela Italija migrante zaprte med čakanjem na odločbo o azilu. V 15 mesecih je tako šlo skozi njiju le okoli 500 prosilcev za azil. Od pomladi 2025 pa ju vlada uporablja kot centra za vračanje migrantov, ki so pred izgonom v svojo državo. A tam jih je le nekaj sto. Melonijeva, ki je na volitvah oktobra 2022 zmagala predvsem z obljubo ostre migrantske politike, je za oba centra porabila okoli 400 milijonov evrov, tako da državo en migrant stane več sto tisoč evrov.
Odpiranje vrat novi skrajni desnici
V zunanji politiki je sicer precej pragmatična. Čeprav je pred volitvami 2022 nastopala proti EU, na oblasti razmišlja drugače, tudi zato, ker je Evropska unija Italiji namenila okoli 200 milijard evrov za gospodarsko okrevanje po covidu.
In če je še lani veljala za prijateljico Donalda Trumpa, se letos od njega distancira tudi zaradi njegovih neupravičenih kritik papeža. Drugače kot večina evropskih skrajno desnih politikov, ki so večinoma proruski, odločno podpira Ukrajino. In čeprav je Italija veljala za eno najbolj zanesljivih evropskih zaveznic Izraela, je pred nekaj meseci zamrznila sporazum o vojaškem sodelovanju z judovsko državo.
Tudi zaradi njene razmeroma pragmatične vladne politike se v zadnjih mesecih krepi nova skrajno desna stranka Nacionalna prihodnost generala Roberta Vannaccija, ki je ostro proti migrantom, feministkam in gibanju LGBTQ+, naklonjen pa je Mussoliniju. Vannacci poskuša pridobiti predvsem skrajno desne volilce, ki so razočarani nad »šibko« migrantsko politiko Melonijeve in Salvinija. Po zadnjih anketah bi Nacionalna prihodnost dobila okoli sedem odstotkov glasov, Bratje Italije pa 26 odstotkov, enako kot na volitvah septembra 2022. A slabitev Salvinijeve Lige, ki ji ankete pripisujejo že manj kot šest odstotkov podpore, bi lahko po naslednjih volitvah, ki bodo najkasneje decembra prihodnje leto, otežila nastanek druge vlade Giorgie Meloni.