Po navedbah virov blizu ruskemu predsedniku je Putin v določenem trenutku med vojno ljudem iz svojega kroga dejal: »Obesili me bodo.« The Economist pri tem ne navaja, kdaj točno je bila izjava izrečena niti v kakšnem kontekstu.
Hkrati po dostopnih raziskavah javnega mnenja in informacijah iz ruskih političnih ter poslovnih krogov nezadovoljstvo z vojno med navadnimi državljani postopoma raste. Še resnejše pa je, kot navaja revija, razpoloženje znotraj same ruske elite.
Eden od virov za The Economist trdi, da največja težava ni več ne rusko gospodarstvo ne odsotnost znatnejših vojaških uspehov. Težava je – čas.
Skoraj pet let vojne ne glede na končni izid pomeni neuspeh, meni ta vir. Drugi pripadnik ruske elite pa je situacijo opisal slikovito: »Vse bolj je razširjen občutek, da je cesar gol.«
Uničuje jih tempo
Ruske oblasti zato težko dovolijo, da bi se vojna nadaljevala z enakim tempom in po enakem vzorcu. »Scenariji, ki temeljijo na inerciji, za Kremelj niso ugodni,« je dejal eden od virov za The Economist. Težava je v tem, da Rusija pri tem troši tako gospodarske vire kot politični kapital.
Vendar nobena od trenutnih težav ni takšna, da bi neposredno ogrozila Putinovo oblast. Ruski predsednik še naprej razpolaga z ogromnimi viri ter represivnim aparatom, ki mu omogoča nadaljevanje vojne. Vendar, opozarja The Economist, je vse pomembnejše, kako se vojna doživlja znotraj same Rusije.
Avtorji prispevka ob tem priznavajo, da nihče zunaj Putinovega najožjega kroga ne more vedeti, kaj točno se dogaja v njegovi glavi. Kljub temu menijo, da bi ga lahko vodila svojevrstna »kriminalna logika« njegovega režima – nikoli ne pokazati slabosti.
Prav zato bi Kremelj lahko znova posegel po eskalaciji, da bi poskušal presekati trenutni zastoj, meni The Economist. Eden od možnih scenarijev je okrepitev hibridne vojne, vključno s sabotažami, usmerjenimi proti evropskim zaveznicam Ukrajine.
Zahodne obveščevalne službe verjamejo, da bi Rusija lahko poskusila napasti evropske tovarne, ki proizvajajo opremo za ukrajinske oborožene sile. Vendar se po ocenah, na katere se sklicuje The Economist, neposredni vojaški spopad med Rusijo in zavezništvom Nato še vedno ne zdi verjeten. Hkrati se pričakuje tudi novo stopnjevanje ruskih napadov na samo Ukrajino.
Rusko ministrstvo za obrambo je že napovedalo priprave na masovne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, kar bi lahko pomenilo uvod v novo kampanjo napadov.
Za Kremelj tako ostaja težka izbira: nadaljevanje vojne pomeni nadaljnjo porabo virov in političnega kapitala, medtem ko bi zaključek brez jasne zmage lahko odprl vprašanje, zakaj se je Rusija skoraj pet let vojskovala – in kaj je s tem pravzaprav dosegla.