Po Evropi se bodo danes vrstili obiski, izjave in dogodki ob tretji obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je na staro celino spet prinesla vojno. Zdaj je morebiti na obzorju njen konec, potem ko si je takšen cilj zastavila nova ameriška administracija in s svojimi prvimi koraki pretresla Ukrajino, transatlantsko zavezništvo in Evropo, ki je začela intenzivneje razmišljati o zagotavljanju lastne varnosti.
Three years of resistance. Three years of gratitude. Three years of absolute heroism of Ukrainians. I am proud of Ukraine! I thank everyone who defends and supports it. Everyone who works for Ukraine. And may the memory of all those who gave their lives for our state and people… pic.twitter.com/HeNMpJX891
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) February 24, 2025
V Kijev danes med drugimi potujejo predsednik evropskega sveta Antonio Costa, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in kolegij komisarjev ter španski premier Pedro Sanchez, da ponovno potrdijo podporo »junaškemu ukrajinskemu ljudstvu in demokratično izvoljenemu predsedniku« Volodimirju Zelenskemu, je zapisal Costa. Podton je bilo težko preslišati, saj ameriški predsednik Donald Trump te dni Zelenskemu očita, da je diktator, ker v državi lani zaradi vojne in izrednega stanja ni bilo rednih predsedniških volitev, tako da ima Zelenski zdaj podaljšan mandat do neznano kdaj.
Macronovo sporočilo Trumpu: Niste šibki
Britanski premier Keir Starmer, ki bo v četrtek v Beli hiši in čigar država je ena najodločnejših podpornic Ukrajine, med vrsticami odgovarja Trumpu, da nima prav, saj tudi na Otoku med drugo svetovno vojno ni bilo volitev. So pa bile v ZDA, pravijo čez lužo. Zelenski je včeraj ob vsej tej polemiki dejal, da je pripravljen odstopiti s položaja v zameno za članstvo Ukrajine v Natu. »Če bi moral zapustiti stolček, sem to pripravljen storiti. In ga lahko zamenjam za članstvo Ukrajine v Natu,« je odgovoril na novinarsko vprašanje. In pristavil, da zaradi Trumpovih besed ni užaljen, da pa bi diktator verjetno bil.
Starmer bi moral biti jutri prvi evropski voditelj na obisku pri Trumpu v prvem mandatu, toda potem so dali prednost francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki bo v Beli hiši na današnjo obletnico začetka vojne. »Rekel mu bom: globoko v sebi ne morete biti šibki, ko vam nasproti stoji predsednik (Putin). To niste vi, niste iz takšnega testa in ni v vašem interesu,« je Macron napovedal sporočilo, ki ga prinaša v Belo hišo, kjer se bosta torej v nekaj dneh zvrstila voditelja obeh evropskih držav z jedrskim orožjem. Z obema je včeraj po telefonu o Ukrajini in varnostnih poroštvih govorila tudi von der Leynova.
Novo srečanje delegacij ZDA in Rusije
Rusija je invazijo na Ukrajino začela v jutranjih urah 24. februarja 2022. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da gre za »posebno vojaško operacijo« s ciljem »demilitarizacije in denacifikacije« Ukrajine ter da je ne nameravajo zasesti. Ukrajinske sile so v prvih tednih ustavile ruske napade v smeri proti Kijevu in ruska vojska se je aprila tam začela umikati. Hudi boji so prvo leto potekali na jugu in vzhodu države z uspešno ukrajinsko jesensko protiofenzivo v Harkovu in Hersonu. Za leto 2023 se je napovedovala nova velika ukrajinska protiofenziva, ki se je začela junija in ni prinesla premikov, kakršne so pričakovali v Ukrajini in na Zahodu. Frontne črte so se sčasoma pretežno ustalile, v zadnjem obdobju pa je bolj napredovala ruska vojska. Avgusta lani je Ukrajina v presenetljivi operaciji vdrla na rusko ozemlje v Kursku, kjer še nadzira del ozemlja.
Trump je med kampanjo napovedoval, da bo vojno končal, in je po prihodu na oblast govoril s Putinom, prejšnji teden pa sta se v Savdski Arabiji sešli delegaciji obeh držav z zunanjima ministroma na čelu. Vnovič naj bi se sešli ta teden, je napovedala Moskva, verjetno na nižji ravni.
Število žrtev, ki jih je terjala vojna, ni znano oziroma so podatki in ocene različni, gre pa gotovo za več sto tisoč mrtvih in ranjenih. Po podatkih OZN je bilo ubitih najmanj 12.605 civilistov, 29.178 pa ranjenih. Z domov je moralo deset milijonov ljudi, skoraj sedem milijonov jih je odšlo v tujino.
