»Pozivam Izrael, naj preneha brezobzirno uničevanje Gaze. Ta pokol se mora končati,« je nekaj ur po začetku izraelske kopenske ofenzive za zavzetje mesta Gaza pozival visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk. Iz mesta Gaza se je po začetku kopenske ofenzive proti jugu valila dolga kolona ljudi, ki so bežali v že prenapolnjeno »humanitarno območje« Al Mavasi.
Mnogi od okoli 700.000 ljudi, ki naj bi še ostali v Gazi po pozivih izraelske vojske za evakuacijo, so ostali kljub bližajočim se tankom. Preprosto so naveličani bežanja ali pa ne premorejo dolarskega tisočaka, da bi si zagotovili prevoz na jug enklave. Spet drugi, kot 70-letni gospod Abu Tamer z družino, so bežali pred izraelskimi izstrelki in smrtjo. »Uničujejo stanovanjske stolpnice, stebre mesta, mošeje, šole in ceste. Brišejo naše spomine,« je povedal za tiskovno agencijo Reuters.
Proti jugu enklave se je vila dolga kolona ljudi, izmučenih od skorajda dveh let vojne, oropanih za človeško dostojanstvo in v velikem pomanjkanju hrane. Na območju Al Mavasi že zdaj primanjkuje prostora za vse, prav tako tam ni osnovnih življenjskih pogojev. Medtem se v Gazi ob stopnjevanju vojne še naprej krepi lakota. Po podatkih Unicefa kar 26.000 otrok v enklavi trenutno potrebuje zdravljenje zaradi akutne podhranjenosti. Samo na prvi dan kopenske ofenzive je zaradi obstreljevanja in lakote v Gazi umrlo vsaj 78 ljudi.
Predstavnica Unicefa v Gazi Tess Ingram je sporočila, da je nasilno množično preseljevanje družin smrtno nevarno za najranljivejše: »Nečloveško je pričakovati, da bo skoraj pol milijona otrok, ki jih je več kot 700 dni trajajoč konflikt zaznamoval in travmatiziral, pobegnilo iz ene pekelske pokrajine in pristalo v drugi.«
V mestu Gaza naj bi bilo še 3000 hamasovcev
Po noči silovitega obstreljevanja bojnih letal in raketiranja topništva so tanki v jutranjih urah začeli prodirati v središče največjega mesta v enklavi, ki je bilo do pred tedni relativno nedotaknjeno, zagotovo pa se je izognilo usodi porušenih mest Rafe ali Han Junisa na jugu enklave. Med vojno je prebivalstvo mesta s 450.000 ljudi zraslo na 1,2 milijona, saj je vanj pribežalo največ ljudi iz drugih delov Gaze. V zadnjih dneh, odkar je izraelska vojska s premierjem Netanjahujem na čelu pozivala k evakuaciji mesta, pa ga je zapustilo vsaj 350.000 ljudi. Po ocenah izraelske vojske naj bi mesto zapustilo 40 odstotkov prebivalstva, vendar teh podatkov ni mogoče potrditi. Hamas trdi, da je z domov zbežalo le 190.000 ljudi. S tem želijo prikazati, da ljudje vztrajajo v mestu.
Izraelska vojska je sporočila, da želi operacijo v Gazi čim prej končati, njen cilj pa je popolno uničenje Hamasa. »Gaza gori!« je začetek operacije vzhičeno opisal obrambni minister Israel Kac. Po ocenah vojske naj bi bilo tam še okoli 3000 borcev Hamasa.
Do začetka kopenske ofenzive je prišlo po obisku ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki je Izraelu zagotovil neomajno podporo. Ob želji po lepši prihodnosti prebivalcev Gaze je tudi dejal, da je ne bo, dokler ne bo uničen Hamas. Medtem ko Netanjahu ni stopnjeval zgolj napadov v Gazi, saj spet širi cilje vojne in je dal raketirati hutijevsko pristanišče v jemenski Hudeidi, je Rubio odletel h katarskemu emirju.
S šejkom Tamimom bin Hamadom Al Tanijem je dan po obsodilnem vrhu muslimanskega sveta zaradi izraelskih napadov na Katar, agresivne politike v regiji in nadaljevanja genocida v Gazi razpravljal o novih možnostih sklenitve premirja v skorajda povsem uničeni enklavi ob Sredozemskem morju. V emirjevem uradu so potrdili, da sta govorila o novih skupnih prizadevanjih za dosego miru v Gazi, prav tako pa o posledicah nedavnega izraelskega napada na Hamasove pogajalce v Katarju. Podrobnosti pogovorov še niso znane.
Prav neverjetno nevedno se je na začetek ofenzive Izraela odzval ameriški predsednik Donald Trump. »Premalo vem o tem, videti bomo morali, kaj se bo zgodilo,« je bil njegov prvi odziv. Vnovič je ponovil svojo grožnjo, da bodo Hamas doletele velike težave, če bodo poskušali talce uporabiti za živi ščit.
Številne kritike v Izraelu
Povsem drugačen odziv od Trumpovega je bilo zaslediti v številnih krogih izraelske družbe, kjer so se vrstile številne kritike. Prvi so se oglasili v združenja svojcev talcev, kjer so v sporočilu za javnost ocenili: »Po 710 nočeh, ki so jih talci s teroristi preživeli v ujetništvu, je nocoj morda zadnja zanje, saj komaj preživijo, in zadnja priložnost, da najdemo in vrnemo pokojne za dostojen pokop. Netanjahu nosi osebno odgovornost za njihovo usodo. Izraelsko ljudstvo ne bo odpustilo žrtvovanja talcev in vojakov.«
Oglasilo se je tudi združenje izraelskih poslovnežev, ki povezuje okoli 200 lastnikov in direktorjev najpomembnejših podjetij. Premierju se je po robu postavil kapital. Po oceni gospodarstvenikov politika Netanjahuja vodi državo v nevarno gospodarsko in politično krizo brez primere. Sklicevali so se na njegove izjave iz prejšnjega dne, ko je Katarju očital, da vodi prizadevanja za gospodarsko izolacijo Izraela, zato mora država stopiti na pot samozadostnosti tudi na področju proizvodnje orožja, da bi postali neke vrste Superšparta. Starogrška mestna država Šparta je bila znana po svoji družbi, v kateri je prevladovala vojska.
Takšnemu razmišljanju ostro nasprotujejo, saj pravijo, da bo Izrael težko sam preživel v razvijajočem se globalnem svetu. »Izraelsko gospodarstvo je kljub varnostnim in političnim izzivom odporno, vendar ta odpornost ne more trajati večno. Izraelska vlada mora nemudoma spremeniti smer v korist vseh državljanov. Vlada se mora nujno zavzeti za konec najdaljše vojne v zgodovini Izraela, izpustitev vseh talcev, razglasitev državnega preiskovalnega odbora in določitev datuma volitev v bližnji prihodnosti,« so pozvali poslovneži.
Podobne ocene so prihajale tudi od vodje opozicije Jairja Lapida. »Netanjahu je včeraj dejal, da postajamo diplomatsko izolirani in da bomo morali postati Šparta. Ali je to povzročila višja sila? To ste povzročili vi – vi ste glavni krivec za diplomatsko izolacijo Izraela,« je Lapid nagovoril Netanjahuja, pristavljajoč, da nihče na svetu ne razume, kaj želi Izrael.
