Grenlandija je s površino 2,166 milijona kvadratnih kilometrov največji otok na svetu. Njena površina je večja od Italije, Nemčije, Francije, Španije, Švice, Belgije, Grčije in Velike Britanije skupaj. Ker je kar 80 odstotkov njene površine ves čas prekriva sneg, ni gosto poseljena. Na otoku živi vsega 57 tisoč ljudi, večinoma Inuitov. Volilno pravico ima 40 tisoč ljudi.
Volitve v Grenlandiji večinoma minejo neopaženo, letos pa je pozornost svetovne javnosti pritegnil ameriški predsednik Donald Trump z izjavami, da bo to avtonomno ozemlje odkupil od Danske zaradi »nacionalne varnosti« ZDA, pa tudi zaradi ogromnih zalog surovin, redkih kovin in mineralov. ZDA sicer že imajo na Grenlandiji svojo vojaško bazo.
Danska je Trumpove težnje po Grenlandiji odločno zavrnila, grenlandski premier Mute Egede pa je poudaril, da Grenlandija ni na voljo ter da si Grenlandci ne želijo biti niti Danci niti Američani. »O naši prihodnosti odločamo mi na Grenlandiji,« je sporočil.
Premier je spričo geopolitičnih teženj v povezavi z Grenlandijo v začetku februarja za 11. marec sklical predčasne volitve. Grenlandci bodo tako v torek volili nov 31-članski parlament, imenovan inatsisartut, s sedežem v glavnem mestu Nuuk.
Težnje po neodvisnosti Grenlandije
Od zadnjih volitev aprila 2021 vlado sestavljata levosredinska stranka premierja Egedeja Skupnost ljudi, po grenlandsko Inuit Ataqatigiit (IA), in socialdemokratska Siumut, ki imata skupaj 22 sedežev. Tri parlamentarne stranke so v opoziciji.
V središču volilne kampanje je prevladovalo vprašanje neodvisnosti otoka, ki je bil nekoč danska kolonija, avtonomni status pa ima od leta 1979. Vseh pet parlamentarnih strank podpira neodvisnost, vendar pa se njihova stališča razlikujejo glede časovnice, kako hitro to doseči.
Premier Egede, ki bo na dan volitev dopolnil 38 let, podpira neodvisnost, vendar ni predstavil načrta za dosego tega cilja, stranka Siumut pa po volitvah načrtuje referendum o neodvisnosti otoka. Vodja stranke Erik Jensen pričakuje, da bo glasovanje potekalo »v naslednjem volilnem mandatu«.
Med najbolj gorečimi zagovornicami je opozicijska nacionalistična Naleraq, ki želi, da bi se proces osamosvojitve začel takoj.
Vse stranke proti priključitvi ZDA
Vseh pet strank se je sicer izreklo proti priključitvi ZDA. Težnje predsednika Trumpa zavrača tudi velika večina Grenlandcev, saj jih 85 odstotkov pravi, da ne želijo postati del ZDA.
Po raziskavi, opravljeni januarja, si 84 odstotkov Grenlandcev želi neodvisnosti od Danske, vendar le, če zaradi tega ne bo gospodarskih težav.
V predvolilni kampanji so bile med temami izpostavljeni še izobraževanje, socialne zadeve, turizem in ribištvo, ki predstavlja 90 odstotkov izvoza otoka.
Volitve bodo zagotovo pozorno spremljali v Koebenhavnu, ki še vedno nadzoruje zunanjo in obrambno politiko Grenlandije. Ta za razliko od Danske ni del EU, ima pa z unijo podpisanih več sporazumov o sodelovanju, prebivalci Grenlandije pa so državljani unije.
