Na grških parlamentarnih volitvah je zmagala vladajoča Nova demokracija premierja Kiriakosa Micotakisa, ki pa ne bo imela absolutne večine. Če Aleksisu Ciprasu na levici ne bo uspelo sestaviti vlade, bodo julija nove volitve, na katerih pa bi zaradi drugačnega volilnega sistema Micotakis lahko dobil večino v parlamentu.
Na današnjih parlamentarnih volitvah v Grčiji je konservativna Nova demokracija aktualnega premierja Kiriakosa Micotakisa, ki je leta 2019 zmagala s 40 odstotki glasov, po prvih projekcijah na podlagi vzporednih volitev dobila od 36 do 40 odstotkov glasov. Levi stranki Siriza bivšega premierja Aleksisa Ciprasa, ki je leta 2019 po štirih letih napornega vladanja in odpravljanja posledic finančne krize dobila 31,5 odstotka glasov, so tokrat volilci namenili od 25 do 29 odstotkov glasov. Še tri leve in ena skrajno desna stranka naj bi prestopile triodstotni prag, vse pa precej zaostajajo za prvima dvema.
Nova demokracija bo imela okoli 120 od 300 poslancev, kar je veliko manj od absolutne večine, ki jo je imela zadnja štiri leta. Zaradi spremenjenega volilnega sistema zmagovalka namreč tokrat izjemoma ne dobi dodatnih 50 poslancev. Micotakis je brez potencialnih zaveznikov in zdaj upa, da Ciprasu, ki ima čas le do konca maja, ne bo uspelo sestaviti vlade in bodo ponovne volitve že julija, na katerih pa bo zmagovalka spet dobila bonus dodatnih poslancev. To bo verjetno spet Micotakis, ki bi si takrat verjetno lahko zagotovil nadaljnje vladanje.
Velik preizkus za Ciprasa
Morda julija ne bo ponovnih volitev, saj ni povsem nemogoče, da bi 48-letnemu Ciprasu ob pasivni podpori komunistov, ki so bili doslej sicer proti temu, uspelo sestaviti vlado s socialisti iz stranke PASOK in s stranko MeRa25, ki jo vodi nekdanji Sirizin finančni minister Janis Varufakis. Nekdaj vladajoči PASOK, ki se zavzema za miritokracijo, zeleni prehod in boljše zdravstvo, je dobil med 10 in 12 odstotki glasov (leta 2019 jih dobil osem odstotkov), okoli pet odstotkov pa komunisti in skrajno desna stranka Grška rešitev, medtem ko Varufakisova stranka morda ne bo prišla v parlament.
Micotakis je pred volitvami izjavljal, da noče v koalicijo z nobeno stranko, kar v resnici ni neumno. Zdaj so namreč volili poslance po proporcionalnem sistemu z zelo majhnim bonusom za zmagovalno stranko, potem ko je leta 2016 tak volilni zakon sprejela Ciprasova Siriza. Julija bi bile volitve po že spet novem volilnem zakonu Nove demokracije iz leta 2020, po katerem stranka, ki zmaga, dobi dodatnih 40, 50 ali celo več sedežev v parlamentu, torej bi lažje prišla do absolutne večine 150 od 300 poslancev. Tako volilni zakon iz leta 2016 kot tisti iz leta 2020 namreč nista veljala takoj na naslednjih volitvah, ker ju ni izglasovala dvotretjinska večina.
Po ocenah analitikov bi bilo tokrat za absolutno večino v parlamentu treba zbrati vsaj 46 odstotkov glasov, na naslednjih volitvah zaradi spremenjenega sistema in omenjenega bonusa samo še 38 odstotkov glasov. Ker pa bi bilo na ponovnih volitvah zaradi bonusa še bolj očitno, da gre za vprašanje, ali bo premier Micotakis ali Cipras, bi nekaj desnih volilcev, ki danes niso dali glasu Novi demokraciji, to julija storilo. Skratka, če bo prišlo julija do ponovnih volitev, lahko Nova demokracija pričakuje boljši rezultat kot danes. Zato Micotakis po teh volitvah noče z nobeno stranko začeti pogajanj o koaliciji. Morda bo drugače razmišljal, če se bo v prihodnjih dneh pokazalo, da bi Cipras lahko sestavil levo koalicijo.
Ekonomske tegobe Grkov
Na volitvah se je tudi pokazalo, da je glasovanje zunaj kraja prebivališča zapleten birokratski postopek, četudi bi ga uporabili mnogi Grki, ki so že odšli na otoke ob svitu turistične sezone. Med njimi je veliko mladih in kritiki pravijo, da poskuša Micotakisova vlada na tak način zmanjšati njihovo udeležbo, saj tudi zaradi visokih cen stanovanj večinoma glasujejo za levico.
Tudi za druge generacije Grkov so glavne težave visoke cene, zlasti hrane in energije, torej nizke plače, precej nižje od tistih pred krizo leta 2008. Cipras obljublja takojšnje zvišanje plač v javnem sektorju za 10 odstotkov in pokojnin za 7,5 odstotka, minimalne neto plače pa s 780 na 880 evrov.
Micotakis je stavil na nizke davke, zmanjšanje brezposelnosti in to, da naj bi njegova vlada preprečevala vstop migrantov in beguncev v Grčijo (katerim gostoljubje zato daje Turčija). Vendar njegovo vlado obremenjuje škandal s prisluškovanjem voditelju PASOK, novinarjem in visokim uradnikom. Vsekakor je izgubil del volilcev po februarski železniški nesreči, v kateri je umrlo 57 ljudi, večinoma študentov. Izkazalo se je, da je bil glavni vzrok premajhna skrb vlade za varnost v železniškem prometu.
