Von der Leynova je na začetku govora, ki je tradicionalno v angleščini, čeprav je malce govorila tudi v nemščini in francoščini, dejala: »Evropska unija je močna kot še nikoli, obenem pa je položaj negotov kot še nikoli.« Morda se to zdi kontradiktorno, a svet je trenutno na eni strani poln priložnosti, na drugi pa nevarnosti, je dejala. »Soočamo se z odkrito sovražnim svetom,« je dejala. Naštela je globalne grožnje na čelu z rusko agresijo na Ukrajino, težke življenjske razmere mnogih prebivalcev in poskuse, da se med države vneseta razkol in dvom, vse to v času naglih političnih, družbenih in tehnoloških sprememb.
Prepoved družbenih omrežij za mlajše od 13 let
Evropska komisija bo predstavila zakonodajo o omejevanju družbenih omrežij med mladoletnimi. Kot je napovedala von der Leynova, bodo prepovedali uporabo omrežij za mlajše od 13 let. Tisti med 13. in 15. letom ne bodo smeli ustvarjati svojih računov oziroma profilov na družbenih omrežjih, smeli bodo imeti le »mini račune« ob nadzoru staršev, vsebina bo omejena, uporabljali pa jih bodo lahko največ eno uro na dan. Za tiste med 15. in 18. letom bodo morali ponudniki vsebin sami vgraditi varnostne mehanizme. »Obrnili bomo dokazni proces: platforme bodo morale nam dokazati, da ukrepajo, kot smo zahtevali. Gre za to, da smo mi sami tisti, ki odločamo, kdaj dovolimo dostop družbenih omrežij do naših mladoletnih. Mi določamo pravila, ne velika tehnološka podjetja,« je dejala von der Leynova. Pričakovati je, da bo takšna politika naletela na kritike ameriških tehnoloških podjetij in tudi ameriških oblasti.
Ostro nad Beograd
Von der Leynova je napovedala tudi predstavitev novih časovnih načrtov vstopanja v Evropsko unijo za kandidatke, ki so dosegle največ napredka (to sta trenutno Črna gora in Albanija). Dejala pa je, da bo načrt temeljil na doseganju jasno zastavljenih kriterijev, pri tem pa se je močno obregnila ob Srbijo. Dejala je, da se o spoštovanju človekovih pravic v EU ni mogoče pogajati in da je bila zgrožena ob posnetkih nedavnega pogreba Ratka Mladića v Beogradu z vojaškimi častmi. Ob tem je požela enega najglasnejših aplavzov. Dejala je, da je zagrešil najhujše zločine proti človeštvu in da »za poveličevanje vojnih zločincev v Evropski uniji preprosto ni prostora«.
Prihaja evropska gasilska flota
Omenila je velike naravne nesreče na čelu s požari in sušo v EU, kar ima velik vpliv na kmetijstvo, površine in povzroča presežne smrti v državah članicah. »Znanstveniki so si enotni: Evropa se segreva dvakrat hitreje kot preostali svet,« je dejala. Evropa bo zato vztrajala pri svojih podnebnih ciljih. Napovedala je, da bo EU prihodnji teden določila sto podnebno najbolj ogroženih območij v EU in ukrepe zanje vse do lokalne ravni. Napoveduje tudi ustanovitev zavezništva za zavarovanje pred podnebnimi poledicami in novo pobudo za vodo, saj »se zdaj izgubi skoraj en liter vode na vsake štiri porabljene, večinoma zaradi puščanja« v vodovodih. Napovedala je tudi ustanovitev evropske gasilske flote.
Kritika Izraela
V zunanji politiki je kritizirala načrte Izraela, da gradi nova naselja na politično in strateško občutljivem območju E1 na palestinskem Zahodnem bregu, ter obžalovala, da Evropska unija tu in še kje ne zmore biti enotna ter govoriti z enotnim glasom, saj to po njenem mnenju slabi njen položaj v svetu. Slovenija je prejšnji mesec blokirala sprejem skupne izjave EU, ki bi obsodila te izraelske gradbene načrte.
Odstop od standardnih postopkov za migrante
Von der Leynova je napovedala, da bodo ob izrednih razmerah, kakršne so bile nedavno v španski Ceuti na severu Afrike z vdorom na desettisoče migrantov, za omejen čas in ob strogo določenih pogojih dovolili odstop od standardnih postopkov za migrante. »Vedno bomo ravnali v skladu z našimi vrednotami in temeljnimi pravicami. A nikoli ne bomo popuščali pri varovanju naših meja, saj sami odločamo, kdo pride v Evropsko unijo in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci ljudi.«
Nočem, da me zdravi robot
Dejala je, da umetna inteligenca prinaša tako sijajne priložnosti kot velike nevarnosti z napredkom novih modelov, ki »bodo kmalu v rokah sovražnikov, ki svet vidijo drugače«. Omenila je, da so agenti umetne inteligence, ki samostojno vdirajo v sisteme in podtikajo zlonamerne kode, samo odtenek tega, kar prihaja. Evropa bo morala razviti svoje modele, da ostane v tekmi in neodvisna, ter omejiti tveganja. Hkrati pa ima velike prednosti v priložnostih, da umetno inteligenco prenese v industrijo in na druga področja. Kot primer je navedla mamografijo, kjer lahko modeli umetne inteligence hitreje odkrijejo raka. »Moramo pa to storiti na evropski način. Seveda si želim, da ima moj zdravnik dostop do vseh potrebnih podatkov, ki jih lahko pridobimo z evropsko inteligenco. Nočem pa, da je moj zdravnik robot, ki mi pove diagnozo. Odgovor je jasen: umetna inteligenca naj bo v pomoč zdravnikom, ne sme pa jih nadomestiti. In to je samo en primer,« je dejala.
Primanjkljaj s Kitajsko je postal nevzdržen
Že precej hitro v uvodnem delu govora je odgovorila na dilemo analitikov, ali bo izpostavila Kitajsko. »Naš trgovinski primanjkljaj s Kitajsko zdaj znaša eno milijardo evrov na dan. Dosegel je točko preloma. To je nevzdržno,« je dejala von der Leynova. »Zato imamo dialog s Kitajsko, ki pa mora prinesti rezultate. Naj bom jasna: uporabili bomo vse vzvode, ki jih imamo na voljo, da bomo uravnotežili trgovinske odnose. Besede so dobre, dejanja še boljša,« je dejala. Nujno je tudi odpravljanje odvisnosti od kitajskih naravnih virov, je dejala, tega pa po njenem nobena članica ne zmore sama.
Za evropski varnostni svet
Von der Leynova je izpostavila varnostna tveganja zaradi ruske agresije in navedla nedavni napad na vlak tik ob meji s Poljsko. Napovedala je novo varnostno strategijo za EU, ker sedanja doktrina ni šla posod v korak s časom in spremembami. Napovedala je ustanovitev evropskega varnostnega sveta. Po njenem mnenju EU potrebuje tudi varnostni protokol, podoben 4. členu severnoatlantske pogodbe o Natu, ko lahko ogrožena članica skliče posvet, ki se ga morajo druge države udeležiti ter določiti ukrepe in odziv.
Kanadi ponudba, da postane pridružena članica
Von der Leynova je napovedala nova partnerstva, ki so »potrebna v spremenjenem in razdrobljenem svetu«. Pri tem je izpostavila Kanado in zato je njen gost kanadski premier Mark Carney. Dejala je, da imata EU in Kanada enak pogled na svet in demokracijo ter da bosta izrazito okrepili sodelovanje daleč nad samim trgovinskim sporazumom CETA (ki ga deset članic še ni ratificiralo, med njimi Francija, Italija, Poljska in Slovenija). Omenila je strateško partnerstvo med državama in ob enem najglasnejših aplavzov evropskih poslancev dejala: »Želimo, da Kanada postane prva pridružena članica Evropske unije.« Gre za status, kakršen po sedanjih evropskih pogodbah ne obstaja in je drugačen od statusa kandidatk za članstvo.
Nov evropski kongres
Prihodnje leto bo minilo sedemdeset let od podpisa Rimske pogodbe, s katero0 je nastal skupni trg šestih držav oziroma Evropska gospodarska skupnost. Ob obletnici bo komisija organizirala evropski kongres s ciljem oblikovanja vizije prihodnosti Evrope, sodelovali pa bodo vodilni evropski misleci, znanstveniki, kulturniki in drugi, napoveduje von der Leynova.