V Nemčiji je izbruhnila vroča politična in pravna debata o usodi potnikov, ki uporabljajo javni prevoz brez veljavne vozovnice. Trenutna zakonodaja, ki sega v leto 1935, vožnjo brez vozovnice obravnava kot kaznivo dejanje. Če storilec ne plača predpisane globe (običajno 60 evrov), mu grozi nadomestna zaporna kazen, ki lahko v skrajnih primerih traja do enega leta.
Zvezna ministrica za pravosodje Stefanie Hubig (SPD) je sprožila pobudo, da bi se ta praksa končala. Njen predlog je jasen: vožnja brez vozovnice naj se iz kaznivega dejanja preoblikuje v prekršek, podobno kot napačno parkiranje. Ministrica se pri tem sprašuje o moralni in praktični upravičenosti trenutnega sistema: »Ali ljudje, ki si vozovnice ne morejo privoščiti in na koncu pristanejo v zaporu, res spadajo za rešetke?«
Po ocenah strokovnjakov trenutna ureditev ne obremenjuje le posameznikov, temveč tudi državni proračun. Pravosodni sistem naj bi za pregon in zapiranje »slepih potnikov« porabil okoli 200 milijonov evrov na leto.
Politični razkol in odpor policije
Kljub podpori Nemškega združenja odvetnikov (DAV), ki poudarja, da je družbena škoda trenutnega kaznovanja ogromna, so načrti naleteli na močan odpor znotraj vladne koalicije. Skeptičen je zlasti konservativni blok CDU/CSU, ki mu pripada kancler Friedrich Merz. Kritiki iz vrst konservativcev namreč menijo, da bi se moralo ministrstvo posvetiti resnejšim vprašanjem kazenskega prava.
Pomisleke izraža tudi Policijski sindikat (GdP). Bojijo se, da bi dekriminalizacija slepih potnikov poslala napačen signal javnosti, češ da je plačevanje vozovnic postalo opcijsko, kar bi lahko privedlo do množičnega neupoštevanja pravil.
Solidarnost v boju proti »nacističnemu zakonu«
V razpravo se je močno vključila tudi civilna družba. Pobuda Freiheitsfonds (Sklad za svobodo) se že leta bori proti tej zakonodaji, ki jo označujejo za ostanek nacionalsocialistične dobe. Organizacija z donacijami iz zapora rešuje revnejše državljane; do zdaj so na prostost pomagali že skoraj 1700 ljudem.
Po njihovih podatkih v nemških zaporih vsako leto zaradi neplačanih voženj konča od 7000 do 9000 ljudi. Večina teh oseb ni bila neposredno obsojena na zapor, temveč so tam pristali zgolj zato, ker zaradi revščine niso mogli poravnati kazni.
Kar 13 nemških mest, med njimi Frankfurt, Köln, Bonn in Leipzig, je stvari že vzelo v svoje roke in se prostovoljno odreklo vlaganju kazenskih ovadb proti potnikom brez vozovnic. Tudi javnomnenjske raziskave kažejo, da dve tretjini Nemcev podpira konec zapornih kazni za slepe potnike, vendar zna biti pot do zakonodajnih sprememb v trenutni politični konstelaciji še dolga. Zato ne pozabite plačati vozovnice. Ko ste v Nemčiji – in tudi doma.