Ni izmišljeno, saj se je natanko to zgodilo v Združenih državah v okviru čistke zvezne birokracije, ki jo je predsednik Donald Trump zaupal Elonu Musku, vodji urada za vladno učinkovitost in avtorju omenjenega sporočila, ki je vzdignilo ogromno prahu. Rok za odgovor zaposlenih se je iztekel v ponedeljek opolnoči, kaj bo sledilo, pa ostaja nejasno.
Sporočilo je konec minulega tedna po elektronski pošti dobilo dva milijona zaposlenih v vseh mogočih državnih organih, od uslužbencev vseh ministrstev do varnostnikov v zaporih, zaposlenih v vesoljski agenciji Nasa, agentov zvezne policije FBI, davkarjev, zaposlenih na sodiščih (tudi nekateri sodniki), kontrolorjev zračnega prometa in tako naprej in naprej. Završalo ni samo med zaposlenimi - vodja največjega sindikata uslužbencev zvezne vlade z 800.000 člani Everett Kelley je za CNN dejal, da je zahteva Muska nezakonita in »odslikava popoln prezir Trumpove vlade do zveznih uslužbencev in kritičnih storitev, ki jih zagotavljajo Američanom«. Muskova poteza je vnesla nemir in neenotnost tudi v Trumpovo vlado, ki za razliko od njegove prve doslej kaže neprimerno več kohezivnosti, spoštovanja hierarhije ter sledenja začrtanim politikam.
Iskanje pokojnih med zaposlenimi?
Novi vodja FBI Kash Patel, zunanji minister Marco Rubio, direktorica obveščevalnih dejavnosti Tulsi Gabbard, obrambni minister Pete Hegseth, vodstva sodišč in še vrsta drugih na vodstvenih položajih so zaposlenim namreč svetovali, naj na sporočilo ne odgovarjajo ali vsaj počakajo. Spet drugje, denimo na finančnem ministrstvu, ministrstvu za promet in davčni upravi, so zaposlenim svetovali, naj odgovorijo. Ameriški mediji so poročali o zmedi zaposlenih, naglo sklicanih sestankih, dilemah tistih na dopustih, ali morajo na delovno mesto odgovoriti na sporočilo s službenega računalnika, in tako naprej.
Musk je sprva dejal, da želijo ugotoviti, ali nekdo sploh je na delovnem mestu, in omenjal primere, ko naj bi plačo nakazovali že pokojnim zveznim uslužbencem. Trump ga je na nek način podprl z besedami, da mnogi, ki so jim poslali sporočilo, sploh ne obstajajo. Musk je v ponedeljek, še pred iztekom roka za odgovor, vztrajal, da bodo tisti, ki sporočila ne bodo vzeli resno, »iskali priložnost za svoje kariere kje drugje« in da mnoge čaka »kruto soočenje z realnostjo«. Potem se je v ponedeljek popoldan oglasil zvezni urad za kadrovske zadeve in sporočil, da je odgovarjanje na Muskovo sporočilo prostovoljno, torej ne bi smelo biti posledic, če odgovora ni. Musk pa vztraja. Potem je zapisal, da bodo zvezni uslužbenci »dobili še eno priložnost, če tako odloči predsednik. Kdor drugič ne bo odgovoril, bo odpuščen«, je dodal.
Na petih odstotkih poti, če podatki držijo
Muskovo ravnanje je bilo deležno nekaj blagih kritik republikanskih senatorjev. Thom Tillis je denimo dejal, da ravnanje povzroča spraševanje zaposlenih, kdo je v resnici njihov šef, in jim preusmerja pozornost z delovnih nalog.
Muskovo početje sodi v okvir njegove zadolžitve, da v letu in pol skrči zvezne izdatke za med 1000 in 2000 milijard dolarjev. V ta namen je Trumpova vlada med drugim skoraj povsem onesposobila delo Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) z odpuščanjem več sto zaposlenih in pošiljanjem tisoče zaposelnih na prisilni dopust, ukinila je delo od doma za zvezne uslužbence, jim v zameno za takojšnjo odpoved ponudila prejemanje redne plače do septembra, pri čemer jim ne bi bilo potrebno nič delati (ta poteza je bila posebej problematična v nekaterih občutljivih sektorjih), ukazala odpustitev vseh zveznih uslužbencev na poskusnem delu in tako naprej. Muskov urad DOGE na svoji spletni strani trdi, da je doslej privarčeval 51 milijard dolarjev (48,6 mrd evrov) zveznega denarja, ameriški mediji pa poročajo, da je dokazljiva kakšna petina te vsote. x
