V ponedeljek se je v Belemu v brazilski Amazoniji začela 30. podnebna konferenca Združenih narodov (COP30), na kateri se bodo predstavniki 160 držav do 21. novembra pogajali o tem, kako sodelovati in ukrepati v boju proti segrevanju ozračja ter kako ublažiti posledice. Tudi tokrat imajo pomembno vlogo predstavniki civilne družbe: združenja, znanstveniki, organizacije mladih, podjetja in drugi. Vsega skupaj bo tam 50.000 udeležencev. Prejšnji teden je pred uradnim začetkom potekalo srečanje okoli 60 voditeljev držav in vlad.
COP30 bo potekal v znamenju desetletnice COP21, ko je 196 držav sprejelo pariški sporazum, po katerem bi do konca stoletja omejili segrevanje ozračja na največ 2 stopinji glede na konec 19. stoletja. A kot ocenjujejo ZN, trendi v zadnjih desetih letih kažejo, da bo zvišanje temperature v teh 200 letih 2,8 stopinje, kar bo imelo katastrofalne posledice za številne ekosisteme in zato za velik del človeštva.
Gostitelj vrha, predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, si je za glavni cilj zastavil ustanovitev Sklada tropskega gozda, ki bi financiral ohranjanje Amazonije. Vendar mnogi znanstveniki in nevladne organizacije v tem ne vidijo najbolj učinkovitega načina boja proti podnebnim spremembam.
Kako je z velikimi onesnaževalci
Po pariškem sporazumu morajo države vsakih pet let predstaviti svoj podnebni program za naslednje petletno obdobje. Do začetka COP30 v Belemu je to storilo samo 74 držav, ki prispevajo 63-odstotni delež izpustov ogljikovega dioksida. EU je to storila v zadnjem hipu in do leta 2035 napovedala, da bo izpuste zmanjšala za 72,5 odstotka glede na leto 1990. In EU je doslej edini uspelo zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida, če ne upoštevamo nekaterih manj pomembnih držav na drugih kontinentih, kar govori o neuspehu dosedanjih letnih srečanj COP. Zaradi proračunskih težav in vse večjega pritiska volilcev ter dviga populistov pa so tudi evropske države vse manj ambiciozne.
Kitajska, ki je prva na svetu po izpustih toplogrednih plinov in jih za zdaj še povečuje, je do leta 2035 napovedala le 10-odstotno zmanjšanje glede na leto 1990, kar je za mnoge razočaranje. Vendar nekateri menijo, da Kitajska rada preseže svoje deklarativne cilje, da se pokaže kot uspešna.
Kar zadeva ZDA, ki so druge največje onesnaževalke, pa je bila ena prvih izjav Donalda Trumpa po januarski vrnitvi na oblast, da izstopajo iz pariškega sporazuma. Izstop bo mogoč leta 2026, tako da bi njegova administracija letos lahko še poslala delegacijo na COP30. Trump sicer ni zagotovil prihoda diplomatov, ki bi lahko bolj kot ne ovirali podnebni vrh. Odločitve se namreč sprejemajo s soglasjem, Trump pa je septembra v generalni skupščini podnebne spremembe označil za »največjo sleparijo«.
Do leta 2035 le 5,5 odstotka manj izpustov
Na COP je vedno država gostiteljica tista, ki vodi pogajanja. Pogosto so podnebni vrhi neuspešni zaradi šibkega vodenja in slabe organizacije. Tokrat se to ne bi smelo zgoditi, saj konferenco vodi predstavnik brazilskega zunanjega ministrstva André Aranha Corrêa de Lago, ki velja za izkušenega pri podnebnih pogajanjih. Brazilsko predsedstvo želi, da bi se tokrat vrh osredotočil na uresničenje zastavljenih ciljev. Vsote, ki so jih bogate države obljubile revnim za pomoč pri ukrepih proti segrevanju ozračja, morajo biti izplačane, izvesti pa je treba tudi prehod s fosilnih na obnovljive vire energije.
A po sedanjih trendih bodo države do leta 2035 zmanjšale izpuste glede na leto 2022 le za 5,5 odstotka, morale pa bi jih za 30 odstotkov, da bi do sredine stoletja dosegle ogljično nevtralnost.
Poraba premoga in nafte nič manjša
Predlani so se v Dubaju države zavezale, da bodo postopno prenehale uporabljati fosilna goriva. Sicer se je zlasti po pariškem sporazumu leta 2015 hitro povečala uporaba sončnih in vetrnih elektrarn, a premog, nafta in zemeljski plin še vedno ostajajo glavni viri energije. Tako se je po podatkih ZN njihov delež v zadnjih desetih letih zmanjšal komaj s 83 odstotkov na 80 odstotkov. Poleg tega se zdi, da svet ni toliko v obdobju energetske tranzicije kot v obdobju povečane porabe energije. Ta je v zadnjem desetletju toliko porasla, da tudi če se v odstotkih porabi manj fosilnih goriv, se njihova absolutna poraba ni zmanjšala. Brazilija, denimo, je četrta največja proizvajalka nafte in se temu viru zaslužka ne namerava odpovedati.
