Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ga srečanje z Vladimirjem Putinom, ki naj bi bilo čez dva tedna v Budimpešti, ne zanima, če ne bo koristno (če torej ne bo vodilo do ustavitve vojne v Ukrajini). Tako so priprave na vrh, za katerega sta se pred enim tednom po telefonu dogovorila Trump in Putin, prekinili. Poleg tega je vir iz Bele hiše v sporočil, da v bližnji prihodnosti ne bo njunega srečanja. Kako dolga bi lahko bila ta bližnja prihodnost, ni jasno. Po prvotnih načrtih bi moral biti vrh nekje do vključno prvega tedna novembra.
Glavna ovira za dogovarjanje je ta, da Putin – drugače kot Volodimir Zelenski – zavrača Trumpov predlog o premirju z zamrznitvijo frontne črte. Še v torek je ruski zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da za premirje to ni dovolj, treba je rešiti »temeljne vzroke konflikta«. To Rusija ponavlja že dolgo, med vzroke pa med drugim prišteva ukrajinske namere po vključitvi v Nato.
Budimpešta: Jasno je bilo, da bodo hoteli vrh preprečiti
Putin je vojno pripravljen ustaviti le pod pogojem, da se Ukrajina odpove celotni regiji Doneck, torej tudi tistemu delu regije, ki ga je ukrajinska vojska doslej z velikimi žrtvami branila in za katerega že dve leti potekajo srditi spopadi. Takšno popuščanje Kijeva bi najbrž pripeljalo do velike notranje krize v Ukrajini in njene oslabitve.
Srečanja Putina in Trumpa tako verjetno še nekaj časa ne bo. Vendar je v sredo namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov izjavil: »Priprave na vrh se nadaljujejo.« Dejal je še, da gre za »težak proces«, a na poti mu ne stoji nobena »večja ovira«. Hkrati pa je potrdil, da ne bo napovedanega pripravljalnega srečanja zunanjih ministrov Marca Rubia in Sergeja Lavrova. Prav to je glavni dokaz, da med Belo hišo in Kremljem dogovarjanja o Ukrajini vsaj zaenkrat ne bo.
Pri organiziranju »vrha miru« vztraja madžarski premier Viktor Orban. Na družbenem omrežju X je njegov tiskovni predstavnik zapisal: »Szijjarto (zunanji minister) je v Washingtonu. Priprave na vrh miru se nadaljujejo. Datum ostaja še nedoločen. Ko bo za to prišel trenutek, ga bomo organizirali.« Peter Szijjarto pa je zapisal: »Od trenutka, ko je bil napovedan mirovni vrh v Budimpešti, je bilo jasno, da bodo mnogi storili vse, kar je v njihovi moči, da bi ga preprečili. Provojna politična elita in njihovi mediji se vedno tako obnašajo pred dogodki, ki bi lahko bili odločilni za vojno ali mir.«
Da se ne ponovi Aljaska
Vrha v Budimpešti za zdaj ne bo tudi zato, ker Trump noče, da bi bil neuspešen kot tisti na Aljaski 15. avgusta, ko Putin ni v ničemer popustil, kar je ameriški predsednik, ki naj bi bil najmočnejši človek na planetu, občutil kot veliko ponižanje. Preden se bo Trump ponovno pripravljen srečati s Putinom, bodo morali diplomati obeh držav doseči veliko večji napredek, kot so ga doslej.
Če bi vrh v madžarski prestolnici bil, pa bi moral Putin iz Moskve, ki je od Budimpešte oddaljena 1570 kilometrov, leteti naokoli in narediti trikrat ali štirikrat več kilometrov, da bi se izognil državam, v katerih mu grozi aretacija zaradi tiralice mednarodnega kazenskega sodišča. Nekateri opazovalci ocenjujejo, da bi bilo to zanj veliko ponižanje, toda navsezadnje se je Moskva strinjala z izbiro Budimpešte tudi zato, ker ima Orban v Evropski uniji daleč največ posluha za Rusijo.
Trump pa naj bi v petek, ko je bil pri njem ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, znova povzdigoval glas in zahteval, da se ukloni Putinovim zahtevam, sicer bo Rusija uničila Ukrajino. Tokrat naj bi se to dogajalo brez prisotnosti novinarjev in kamer. V nedeljo pa je Trump novinarjem vendarle dejal, da bi bilo treba doseči premirje z zamrznitvijo frontne črte tam, kjer je zdaj. Enako predlagajo tudi evropske zaveznice Ukrajine, ki Trumpa v teh prizadevanjih podpirajo, kar so voditelji največjih članic EU in skandinavskih držav zdaj poudarili tudi v skupni izjavi.
