»O plinski gangreni smo se učili v šoli, v Ukrajini jo zdaj znova srečujemo, ker ranjenci niso deležni pravočasnega zdravljenja,« je za Deutsche Welle povedal bolničar Aleks, ki kot prostovoljec pomaga v bolnišnici na območju Zaporožja.
Kot pravi, v bolnišnice prihajajo vojaki, ki so utrpeli hude poškodbe, a so jih dlje časa zasilno zdravili v improviziranih bolnišnicah v bližini fronte.
Kaj je plinska gangrena?
Plinska gangrena je za prizadete izredno boleča. Okužba povzroča hude bolečine, otekanje in spremembo barve tkiva, pogosto pa vodi v sepso, odpoved več organov in smrt.
Bolezen se najhitreje širi v razmerah, kakršne vladajo v vojnih razmerah: pogoste poškodbe, slaba higiena in pomanjkanje medicinskih sredstev. Brez takojšnjega kirurškega posega in močnih antibiotikov skoraj ni možnosti preživetja.
Zdravljenje terja operacijo, pri kateri se okuženo tkivo čim prej odstrani, in uporabo močnih antibiotikov. Za učinkovito terapijo so potrebne bolnišnične razmere in laboratorijska analiza bakterij, česar v improviziranih zasilnih bolnišnicah pogosto ni mogoče zagotoviti.
Razmere kot pred sto leti
Plinska gangrena je v Evropi med prvo svetovno vojno povzročila smrt več kot 100.000 nemških vojakov. Med drugo svetovno vojno se je pojavnost bolezni močno zmanjšala zaradi uvedbe antibiotikov. Slednji so na voljo tudi dandanes, a problem predstavlja vse večja odpornost bakterij proti njim.
Današnje razmere v Ukrajini, kjer poškodovanih vojakov pogosto ni mogoče evakuirati, so po navedbah strokovnjakov podobne tistim izpred več kot sto let.
