Ameriška nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti Tulsi Gabbard je pred tedni pred kongresom dejala, da po podatkih obveščevalnih služb Iran visoko bogati uran, a da programa za izdelavo jedrskega orožja nima.
Njeno izjavo je ameriški predsednik Donald Trump pred dnevi grobo demantiral in ponovil besede izraelskega premierja, da je Iran nekaj tednov ali mesecev stran od jedrske bombe. Zdaj si je Gabbardova premislila, dejala, da ima predsednik prav in ponovila, da je Iran "nekaj tednov ali mesecev stran od jedrskega orožja".
Ob tem je marsikdo z nekaj zgodovinskega spomina zastrigel z ušesi. Podobne stvari smo namreč poslušali v času predsedovanja Georgea Busha mlajšega leta 2003, ko so ZDA napadle Irak, češ da režim Saddama Husseina razvija orožje za množično uničevanje. Da to drži, so predsednika takrat informirale tudi vse ameriške obveščevalne agencije.
Orožja za množično uničevanje Američani v Iraku nato niso nikoli našli, ker ga seveda ni bilo.
Tako kot takratno iraško vodstvo tudi zdaj iransko ves čas zatrjuje, da ne razvija atomske bombe in da bogati uran v miroljubne namene, za izkoriščanje v jedrskih elektrarnah. Če je to res ali ne, zdaj nima nobene teže več. Ameriški predsednik rad posluša izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je pred tednom dni napadel Iran z razlogom, da je režim nekaj tednov ali mesecev stran od izdelave atomskega orožja.
Vendar Izraelci nimajo orožja, ki bi lahko prebilo v globoko v zemlji zgrajene iranske bunkerje za bogatenje urana. Američani pa takšno bombo imajo, zato je interes Izraela, da ZDA potegnejo v konflikt. In vse kaže, da jim to, tudi preko izjemno močnega lobija v Washingtonu, uspeva.
Če so bili za ameriške obveščevalce Iranci včeraj še nekaj mesecev stran od atomske bombe, danes pa nekaj tednov, bodo čez nekaj dni Iranci po novih podatkih obveščevalnih služb jedrske konice praktično že imeli.
Morda bo čez dva tedna Trump dobil svoj Irak.
