Dolgoletni predsednik Nikaragve Daniel Ortega je napovedal, da država ne bo več organizirala volitev, saj želi preprečiti, da bi opozicija prevzela oblast. Osemdesetletni voditelj, ki državo vodi od leta 2007, je dejal, da bo skupaj s parlamentom pripravil novo zakonodajo, ki bo pred politične nasprotnike postavila »zid«.
Napoved je podal med slovesnostjo ob 47. obletnici sandinistične revolucije leta 1979, s katero je bila strmoglavljena diktatura Anastasia Somoze.
»Volitev ne bo več«
Pred večtisočglavo množico je Ortega izjavil, da v Nikaragvi ne bo več volitev, na katerih bi lahko opozicija poskušala prevzeti oblast.
Po poročanju lokalnih medijev so bili številni državni uslužbenci na prireditev pripeljani pod pritiskom oblasti. Ortega, ki se pred tem 61 dni ni pojavil v javnosti, je dejal, da država potrebuje nove zakone, ki bodo ustvarili oviro proti »izdajalcem« in »organizatorjem državnih udarov«.
Naslednje predsedniške volitve bi morale potekati prihodnje leto, vendar Ortega ni pojasnil, ali bodo uradno odpovedane ali pa opoziciji zgolj ne bo dovoljeno sodelovati.
V praksi je režim opozicijo že pred predsedniškimi volitvami leta 2021 skoraj povsem izločil iz političnega procesa. Oblasti so prepovedale delovanje več opozicijskih strank, vse resne predsedniške kandidate pa zaprle.
Kritiki govorijo o popolni družinski diktaturi
Po mnenju Tiziana Brede, analitika organizacije Armed Conflict Location and Event Data, sta Ortega in njegova žena Rosario Murillo s to odločitvijo dokončno zaključila preobrazbo države v družinsko diktaturo.
Po njegovih besedah se režim očitno boji, da bi že najmanjše politično odpiranje omogočilo izražanje nezadovoljstva in ogrozilo njegov položaj. Namesto prirejenih volitev se je zato odločil volilno tekmovanje popolnoma odpraviti.
Lani je Ortega sprejel tudi obsežne ustavne spremembe. Predsedniški mandat se je podaljšal s petih na šest let, njegova žena Rosario Murillo, dotedanja podpredsednica, pa je postala uradna sopredsednica države.
Združene države njuno oblast označujejo za diktaturo Murillo-Ortega.
Dolgoletne obtožbe zaradi kršenja človekovih pravic
Ortega trdi, da je odprava politične konkurence potrebna za zaščito države pred organizatorji državnega udara, ki jih obtožuje odgovornosti za množične proteste leta 2018.
Po podatkih Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij pa je režim med zatiranjem teh protestov ubil več kot 350 ljudi, ranil več sto ljudi, zaprl na tisoče oseb, skoraj milijon prebivalcev pa je zaradi represije pobegnilo v tujino.
Združeni narodi, Združene države, organizacije za človekove pravice in skupina 30 nekdanjih iberoameriških predsednikov so režim nedavno obtožili tudi odgovornosti za smrt domorodskega voditelja in štirikratnega poslanca Brooklyna Rivere, ki je bil skoraj tri leta zaprt.
Po podatkih organizacije Human Rights Watch je v Nikaragvi trenutno približno 50 političnih zapornikov. Oblasti so odvzele državljanstvo 546 ljudem ter zaprle več kot 5600 nevladnih organizacij, 29 univerz in 58 medijskih hiš.
