Pakistan se že več let spoprijema s hudo gospodarsko in dolžniško krizo, v zadnjih dveh mesecih pa še s politično. Do te je prišlo, ko je odstavljeni 69-letni premier Imran Kan v začetku aprila izjavil, da je v ozadju uspešnega glasovanja o nezaupnici njegovi vladi zarota iz tujine. Nekdanji znameniti igralec kriketa Kan, ki je leta 2018 zmagal na volitvah z obljubo boja proti korupciji in za islamsko socialno državo, trdi, da je šlo pri njegovi odstavitvi za ameriško vmešavanje. Zato že več tednov organizira množične proteste, da bi na tak način vrgel novo vlado in dosegel predčasne volitve (redne so prihodnje leto).
Novi premier na čelu raznolike koalicije je postal 70-letni voditelj opozicijske Muslimanske lige Šabaz Šarif, ki je mlajši brat nekdanjega premierja Navaza Šarifa.
Gospodarska stiska
Vsekakor so v Beli hiši zadovoljni, da Kan, ki je podpiral talibane, ne vodi več Pakistana, pomembne države z 250 milijoni prebivalcev, z velikim vplivom na dogajanje v Afganistanu in z nenehno napetimi odnosi z Indijo, pri čemer sta obe jedrski sili. A k izglasovanju nezaupnice proti Kanu, ki je sicer izboljšal državno socialno pomoč in sistem zdravstvenega zavarovanja, je prispevala predvsem vse slabša gospodarska situacija v že tako revni državi, med drugim vse manj tujih investicij, visoka inflacija in vse hujša zadolženost spričo tradicionalno zelo visokih stroškov za vojsko. Po izračunih Svetovne banke je BDP na prebivalca v letih 2018–2020 padel s 1500 na 1200 dolarjev.
Pakistan je zdaj toliko bolj ranljiv, ker uvaža nafto in plin. Za to, da bi država dobila pomoč od Mednarodnega denarnega sklada, je premier Šabaz Šarif prejšnji teden odpravil subvencije na goriva, ki so se takoj podražila za 20 odstotkov. Najbrž pa bo junija odpravil tudi subvencije na elektriko. Po pisanju tednika The Economist Pakistan takoj potrebuje 35 milijard evrov pomoči do konca leta. Kitajska in Savdska Arabija, ki veljata za zaveznici Pakistana, pa nista več pripravljeni posojati milijard.
Poskus boljših odnosov z Zahodom
Glede na to, da ima vojska – neposredno, pa tudi posredno, zaradi številnih državnih udarov v 75 letih obstoja države – pomemben vpliv na politiko, bi bil lahko glavni vzrok za padec vlade Imrana Kana spor s sedanjim načelnikom generalštaba, generalom Kamarjem Javedom Bajvo. Sprla sta se glede vprašanja, kdo bo prišel na čelo vojaške tajne službe, ki je v Pakistanu spričo svoje velike moči država v državi. Predvsem je znana po tem, da je glavna opora afganistanskim talibanov, ki so na neki način njen produkt. Bajva naj bi si drugače kot Kan, ki je v dobrih odnosih s Kitajsko, želel boljših odnosov tudi z Indijo, prav tako se ni strinjal s Kanovo protiameriško politiko. Za generala je bilo tudi nesprejemljivo, da se je premier na sam dan ruskega napada na Ukrajino v Moskvi rokoval s Putinom.
Novi premier Šabaz Šarif poskuša izboljšati odnose z Zahodom, v tem kontekstu lahko razumemo obisk nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock, ki je te dni v Islamabadu sicer zbolela za covidom-19. Ni pa Šafir pojasnil, kako namerava rešiti gospodarsko krizo. Precej pozornosti je maja zbudil njegov let v London na posvetovanje k bratu Navazu, ki tam živi v izgnanstvu, ker je obsojen na deset let zapora, potem ko se je njegovo ime leta 2017, torej še v času njegovega vodenja vlade, pojavilo v zloglasnih panamskih dokumentih, ki so razkrili povezavo njega in njegove družine s podjetji v davčnih oazah.
