Sobotni protesti v Nišu z več deset tisoč udeleženci so bili del vsesplošnega ljudskega nezadovoljstva, ki je po smrti 15 sodržavljanov pod porušenim nadstreškom na železniški postaji v Novem Sadu novembra lani zajelo Srbijo. Končali so se s sprejetjem ljudskega edikta z njihovimi pogledi na to, kakšna bi morala biti demokratična družba v Srbiji.
Vučić poskuša zmanjšati pomen protestov
Prav simbolno je, da so se študenti za sprejetje tega edikta odločili v Nišu, saj se je tukaj rodil rimski cesar Konstantin Veliki, ki je leta 313 sprejel edikt, s katerim je uvedel enakopravnost religij v rimskem imperiju. V svojem besedilu so ob pozivu k vnovičnemu snidenju na novih velikih demonstracijah v Beogradu 15. marca definirali, za kaj se zavzemajo in kakšno prihodnost si želijo. O svobodi so zapisali, da ta ni milost, ampak osnovna pravica, neločljiva od dostojanstva vsakega državljana. Zavzeli so se za državo, v kateri zakon predstavlja vrhovno oblast in kjer politična funkcija pomeni služenje državljanom, ne pa privilegij.
Protestniki prav tako terjajo takšno dostojanstvo, kjer nobena oseba ne sme biti postavljena v ponižujoč položaj zaradi svojih stališč in mnenj. Terjajo takšno Srbijo, ki bo vlagala v znanost, raziskave, izobraževanje in kulturo ter ta področja razumela kot prednostne naloge svojega razvoja. Univerze morajo biti neodvisni centri odličnosti, ne pa poligoni za kupovanje diplom in politični vpliv, so še zapisali v razglasu, v katerem so tudi napovedali, da si želijo državo, v kateri bosta pravica in svoboda močnejši od vsakega posameznika.
Protesti, na katere so ponovno prišli ljudje z vseh koncev Srbije, so minili mirno. Ustvarili so nadaljnji pritisk na srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki po odstopu premierja Miloša Vučevića in dveh ministrov konec januarja še ni imenoval novega premierja, čeprav je njegov samozastavljeni rok za to že zdavnaj minil. Vučić poskuša zmanjšati pomen nadaljevanja protestov. Ocenjuje namreč, da se število protestnikov v primerjavi s protesti v Kragujevcu zmanjšuje, in dodaja, da bo zaradi tega v prihodnje prišlo do njihove radikalizacije. Prav tako proteste vidi kot vsebinsko prazne, kar je daleč od resnice. »Ne bo prišlo do barvne revolucije,« pravi Vučić in še naprej zavrača, da bi, kot pravi, ulica vodila politiko in pripeljala do predčasnih volitev. Na delu vidi tuje obveščevalne službe, ki poskušajo v državi izvesti barvno revolucijo.
Dodik zaostruje retoriko
Po ohranjanju pritiska v Srbiji mu je v zadnjih dneh za malce preusmeritve pozornosti prav prišla močno zaostrena situacija v Republiki Srbski, kjer je srbska skupščina po še nepravnomočni obsodbi Milorada Dodidka zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta obsodila ne leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki. Vučić je bil prvi, ki je prišel izraziti Dodiku podporo. Zagotovo se dogajanju v Republiki Srbski ne bo mogoče izogniti niti na posebni seji, ki jo o nadaljnjem pozicioniranju Srbije v spremenjenem svetu napoveduje Vučić. To je napovedal po sporu med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Vučić namreč ocenjuje, da se bo razkol med ZDA in Evropsko unijo še povečal, Srbija pa bo morala svoja jadra pravilno obrniti v smeri novega vetra.
Vučić za zdaj ni nakazal, da bi Srbija kakor koli drugače razen z verbalno podporo poskušala pomagati Dodiku. Ta je minuli teden letvico konflikta še povzdignil, saj se je pred sodbo sodišča BiH branil z dejanji secesije, ki jih je sprejela njegova koalicija (brez glasov opozicije) v parlamentu Republike Srbske. Sprejeli so sporno zakonodajo, da prepovedo delovanje državnega pravosodja in posebne državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) na ozemlju Republike Srbske. Do dejanske neodvisnosti manjkajo zgolj še njena razglasitev in prevzem nadzora na mejah Republike Srbske. Čeprav so se zakoni nemudoma znašli na ustavnem sodišču, Dodik napoveduje, da bodo v celoti uresničeni. Prav tako je zaostril svojo retoriko s pozivom, naj se vsi Srbi umaknejo iz tožilstva in sodišča BiH, potem ko bodo začeli veljati sprejeti zakoni. Tako naj pokažejo, da so pripadniki srbskega naroda, tiste, ki bodo ostali v državnih institucijah BiH, pa bodo imeli za izdajalce.
