V svojem govoru ob odprtju kongresa Komunistične partije Kitajske (KPK), ki je s 96 milijoni člani največja stranka na svetu, je njen voditelj Xi Jinping, po nekaterih ocenah najmočnejši človek na svetu, pred več kot 2200 delegati dejal, da so se vpliv, ugled in moč njihove države v svetu v zadnjih letih bistveno povečali. Poudaril je zlasti pomen nacionalne varnosti v času »močnih vetrov, nemirnih voda in nevarnih viharjev«. A nacionalno varnost razume tudi kot ohranitev sedanjega političnega sistema in vladavine komunistov. Tako se na primer ni zavzel le za pospešeno modernizacijo vojske, ampak tudi za večjo vlogo partije v njej. »Nacionalna varnost je temelj za preporod kitajske nacije,« je še dejal.
V prejšnjih desetletjih so njegovi predhodniki na kongresih KPK, ki potekajo vsakih pet let, veliko večji poudarek dajali gospodarskemu vzponu Kitajske. To je zdaj precej težje zaradi sedanjih gospodarskih težav. Sicer se je Xi zavzel za globalizacijo, torej za v svet odprto gospodarstvo. Pozitivno je tudi njegovo zavzemanje za boj proti podnebnih spremembam.
Zakaj ničelna toleranca?
Glavni vzrok letošnjih gospodarskih težav, ki se med drugim kažejo v 20-odstotni brezposelnosti mladih, je poleg nepremičninske krize tudi Xijeva ničelna toleranca do covida. Velik del Kitajcev in še posebno predstavniki gospodarstva, tudi iz tujine, ki je odvisna od razmer v kitajskem gospodarstvu, so upali, da bosta Xi in kongres popustila glede izjemno strogih ukrepov proti pandemiji. Toda iz Xijevega govora je razbrati, da bodo ti ukrepi še veljali in da se Kitajska še nekaj časa ne bo navadila živeti z virusom covida. Trenutno je več deset milijonov Kitajcev dejansko v hišnem priporu, pogosto samo zato, ker so v sosednji ulici odkrili eno okužbo. Vse več Kitajcev je jeznih tudi zaradi omejitev pri potovanjih, tudi krajših.
Xi pa je v svojem govoru »nacionalno vojno proti virusu, ki rešuje življenja«, označil za svoj največji uspeh. »Ves svet hvali Kitajsko zaradi njenega načina boja proti pandemiji,« je še dejal. Zlasti se je sprenevedal, ko je dejal, da so posledice ničelne tolerance za gospodarstvo pozitivne. Vsekakor je dal vedeti, da ne bo dovolil kritike ukrepov strogega zaprtja in množičnega testiranja.
Xi se najbrž boji, da bo z odpravo teh ukrepov za covidom umrlo več kot sto tisoč starejših Kitajcev. Doslej so kitajski mediji poročali o tem, kako ljudje v dekadentnih zahodnih državah množično umirajo za covidom, medtem ko je ničelna toleranca humana odločitev.
Brez strogih ukrepov bi se število mrtvih zaradi covida, ki je bilo doslej v resnici zelo majhno, naglo povečalo, ker na Kitajskem ni veliko postelj na oddelkih za intenzivno nego in ker so kitajska cepiva manj učinkovita od zahodnih.
O Rusiji niti besede
Posebno dolg aplavz na kongresu je Xi dobil, ko je ponovil svoja stališča o Tajvanu: »Še naprej si bomo z vso resnostjo prizadevali za združitev po mirni poti. A nikoli se ne bomo odpovedali vojaški sili in opciji, da za ta cilj uporabimo vsa sredstva.« Če je pri »provokacijah tujih sil glede Tajvana« mislil na ZDA, pa v svojem govoru ni niti namignil na Rusijo in ukrajinsko vojno. Priznal je, da je staranje prebivalstva velik problem, in se zavzel za spodbujanje večje natalitete, sicer naj bi se do konca 21. stoletja število Kitajcev zmanjšalo na polovico.
Govoril je o kitajski modernizaciji, ki naj bi proizvedla novo obliko človeške družbe. Vse večjo cenzuro na internetu in vse večjo vlogo ideologije na vseh področjih življenja (kar imajo nekateri za totalitarizem) pa razume kot še en velik uspeh svojega vodenja Kitajske: »Svet interneta se je temeljito izboljšal in prišlo je do velikih in pomembnih sprememb v ideološki sferi.«
