Petinpetdeset odstotkov vprašanih v raziskavi meni, da EU bolj kot države po svetu upošteva temeljne pravice in vrednote ter svobodo govora in izražanja, 52 odstotkov pa jih je odgovorilo, da EU bolj upošteva socialno enakost in blaginjo.
Po mnenju Evropejcev so glavni globalni izzivi za prihodnost EU konflikti v svetu (41 odstotkov), nedovoljene migracije (35 odstotkov) ter podnebne spremembe in okoljska vprašanja (31 odstotkov). Trideset odstotkov vprašanih pa je kot izziv za prihodnost EU izpostavilo tveganje, da bi EU v svetu izgubila svoj glas in vpliv.
Velika večina vprašanih, 79 odstotkov, meni, da lahko države članice pri trgovinskih pogajanjih in pri sklepanju gospodarskih partnerstev dosežejo boljše rezultate, če se pogajajo na ravni EU, kot če bi se pogajale samostojno.
Na vprašanje, kaj so splošne prednostne naloge politike, je 34 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi morala EU prednostno obravnavati varnost in obrambo, 32 odstotkov jih je navedlo nedovoljene migracije, 27 odstotkov pa vojno v Ukrajini.
Rezultati raziskave kažejo, da je 52 odstotkov Evropejcev optimističnih glede prihodnosti EU, kar je za šest odstotnih točk manj kot poleti. Triinštirideset odstotkov Evropejcev je pesimističnih glede prihodnosti.
Dve tretjini oziroma 66 odstotkov vprašanih je zaskrbljenih glede varnosti EU v prihodnjih petih letih.
Raziskava Evrobarometer je bila opravljena med 3. in 10. septembrom v vseh 27 državah članicah. Prek spleta je bilo anketiranih 25.893 Evropejcev.
