Le nekaj dni pred iztekom ultimata Donalda Trumpa za privolitev Ukrajine v njegov mirovni načrt je po pogovorih ameriške in ukrajinske delegacije v Ženevi med Evropejci in Ukrajinci zaznati več optimizma, kot je bilo to sredi prejšnjega tedna, ko je na dan pricurljal nov ameriško-ruski mirovni načrt. Tega so sedaj Ukrajinci očitno uspeli dodelati. Po pogovorih v Ženevi so namreč pogajalci obeh držav sporočili, da so pripravili »dopolnjen mirovni okvir«. Podrobnosti teh sprememb za zdaj niso znane. Uradno z njimi niso seznanjeni niti v Kremlju. V Moskvi so še zatrdili, da srečanje ruskih in ameriških pogajalcev ta teden ni predvideno.
Sledijo nova pogajanja
Pogajanja o ameriškem načrtu, ki ga Ukrajinci sedaj razumejo kot osnovo za nadaljnje pogovore, se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh. Le malo je verjetnosti za to, da bi jih lahko zaključili do ameriškega zahvalnega dne, to je do četrtka, ko se izteče Trumpov ultimat za privolitev Ukrajine. Zelo pomemben za oblikovanje novega predloga bi utegnil biti še nepotrjen sestanek ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in evropskih voditeljev konec tedna v Beli hiši pri ameriškem predsedniku Trumpu. Vendar nemški kancler Friedrich Merz še ne pričakuje preboja v tem tednu. »To je naporen proces. V tem tednu bo mogoče narediti le manjše korake naprej. Naslednji korak mora biti: Rusija mora sedeti za mizo. In če bo to mogoče, bo vsak napor poplačan,« je prepričan kancler, ki sicer zavrača vsakršno siljenje Ukrajine k enostranskim ozemeljskim koncesijam.
Ukrajinski predsednik Zelenski je bil po pogovorih v Švici zadovoljen, saj so v načrt uspešno vključili izredno občutljive točke. A tudi on priznava, da do dogovora še veliko manjka. Ukrajinska stran je vnovič predstavila svoje rdeče črte, čez katere pri sklepanju kompromisov za dosego mirovnega sporazuma ni pripravljena stopiti. Te je orisal predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Štefančuk. Ukrajina ne namerava formalno priznati okupiranih ozemelj, prav tako ne bo privolila v omejitev ukrajinskih obrambnih sil in v omejitve glede sodelovanja v zavezništvih. Po njegovih besedah mora biti ukrajinsko članstvo v EU in Natu del varnostnih jamstev in vsakega mirovnega načrta.
Kremlju ne diši evropski načrt
Delno te rdeče črte Ukrajine sovpadajo z evropskim načrtom, ki so ga čez konec tedna kot alternativo Trumpovemu oblikovali evropski voditelji. Ta načrt je za Kremelj sicer povsem nesprejemljiv. Svetovalec Vladimirja Putina Jurij Ušakov poudarja, da je Trumpov načrt za Kremelj bolj »sprejemljiv«.
A Evropejci, ki poudarjajo, da brez Ukrajine in Evrope noben mirovni načrt ne more delovati, od njega ne nameravajo odstopiti. Ta načrt v grobih obrisih predvideva drugačno logiko od Trumpovega: s prekinitvijo spopadov bi se prenehali boji na sedanjih frontnih linijah, razprave o ozemlju pa bi pustili za kasneje. V nasprotju s Trumpovim jamstveno bolj ohlapnim predlogom bi Evropejci v načrt vključili tudi varnostno jamstvo ZDA za Ukrajino po vzoru Nata.
Ob robu ponedeljkovega vrha EU-Afriška unija v Angoli so imeli posebno nujno srečanje še evropski voditelji. Tisti, ki se ne udeležujejo vrha v Luandi, so se jim pridružili po videopovezavi. Po ocenah predsednika evropskega sveta Antonia Coste je v mirovnih pogajanjih nastal nov zagon. »Zdaj je pomembno, da napredujemo kot partnerji, združeni v skupnem cilju. Mir ne more biti začasno premirje. Mora biti trajna rešitev,« je menil Costa. Pogovori o mirovnih načrtih se danes nadaljujejo v okviru koalicije voljnih.
