Vreme je organizatorjem ponagajalo, tako da bo zaradi hudega mraza prisega po štiridesetih letih spet v notranjosti stavbe, ne pa pred njo, kjer so pričakovali četrt milijona ljudi. Ker vremenska napoved pravi, da bo jutri na vetru občutek, kot bi bilo -15 stopinj Celzija, so jim bili organizatorji prisege primorani sporočiti, naj si rajši najdejo zavetje kje v notranjosti in tam spremljajo prenos dogajanja. Okrnjena bo tudi slavnostna parada, ki tradicionalno poteka po aveniji Pensilvanija od kongresa do Bele hiše. Preselili so jo v športno dvorano Capital One z 20.000 sedeži, kjer bo mogoče spremljati tudi prisego.
Danes popoldan po lokalnem času bo imel Trump v tej dvorani svoje zadnje zborovanje pred prisego z naslovom Zmagovalni shod Naredimo Ameriko spet veliko. To bo njegov prvi veliki govor v ameriški prestolnici po razvpitem nastopu 6. januarja 2021, ko je svoje privržence pozval k pohodu proti kongresu, v katerega so potem vdrli med potrjevanjem volilne zmage Joea Bidna.
Slaba udeležba na protestnem shodu
Včeraj je v Washingtonu potekal protestni shod proti različnim politikam Donalda Trumpa. Prvi tak shod je potekal pred osmimi leti pred njegovo prvo prisego in takrat se je samo na Pohodu žensk v prestolnici zbralo pol milijona ljudi, po vseh ZDA pa več milijonov. To je bil dotlej največji protestni shod v ZDA, ki ga je leta 2020 presegla udeležba na protestnem gibanju Življenja temnopoltih štejejo po policijskem umoru Georgea Floyda v Minnesoti.
Toda zdi se, da protestom proti Trumpu zmanjkuje sape, vsaj če je sklepati po sobotni udeležbi. V Washingtonu so pričakovali 50.000 udeležencev, torej desetino števila iz leta 2017, pa se jih je zbralo precej manj.
Varnostni organi v ZDA so se pripravljali tudi na možnost protestov in izgredov jutri ob prisegi, ki pa je zaradi odpovedanega dogajanja na prostem še znatno manjša.
Opazna odsotnost
Trump bo pred predsednikom vrhovnega sodišča Johnom Robertsom opoldne prisegel v kapitolski rotondi, osrednjem prostoru kongresa, nad katerim se dviga znamenita kupola. Koliko natančno bo prisotnih, ni znano, bo pa prostor za člane obeh domov kongresa, vrhovne sodnike, Trumpovo ekipo, bivše predsednike – prišli bodo vsi trije še živi, Bill Clinton, George W. Bush in Barack Obama - in aktualnega, ki bo prisoten, za razliko od Trumpa, ki je bojkotiral njegovo prisego pred štirimi leti.
Najbolj bo bodla v oči odsotnost Michelle Obama, edine nekdanje prve dame, ki bo manjkala. Iz njenih krogov prihajajo namigi, da noče biti blizu Trumpu. V avtobiografiji leta 2018 je zapisala, da mu ne bo nikoli oprostila lažne kampanje proti njenemu soprogu, ko je trdil, da je bil Obama v resnici rojen v Keniji in torej ne bi smel biti predsednik ZDA. Dejala je, da je ogrozil njeno družino, saj da takšne govorice lahko napeljejo koga neuravnovešenega k nepredvidljivim dejanjem.
Prihajajo gosti iz evropske desnice
Od tujih državnikov bodo predvidoma prisotni italijanska premierka Georgia Meloni, s katero ima Trump zaenkrat najtesnejše odnose od evropskih prvokategornikov, pa še nekaj evropskih politikov zelo z desne – francoski Eric Zemmour, sovoditelj nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo Tino Chrupalla, vodja britanske stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo Nigel Farage, bivši poljski premier Mateusz Morawiecki... Odsoten bo madžarski premier Viktor Orban. Kitajski predsednik Xi Jinping ni sprejel vabila in je poslal podpredsednika Han Zhenga. Vabilo tujim državnikov na predsedniško prisego v ZDA sicer ni običaj, tako da je Trump tu ravnal drugače od predhodnikov.
Prisotni pa bodo tudi šefi ameriških tehnoloških velikanov – Jeff Bezos, Mark Zuckerberg in seveda Elon Musk.
Po prisegi naj bi Trump že podpisal prve predsedniške odloke. V njegovi ekipi jih napovedujejo morda kar sto za prvi dan, z njimi pa bo začel odločno uveljavljati svojo priseljensko, energetsko, trgovinsko in drugo politiko ter razveljavljati ukrepe Bidna – podobno kot je Biden pred štitimi leti takoj storil s številnimi Trumpovimi politikami.
