Srbska vlada je sprostila pomemben del strateških rezerv surove nafte, da bi zagotovila nadaljnje delovanje ključne rafinerije v državi, so potrdili viri v Beogradu. Ta poteza poudarja vse večje energetske pritiske, s katerimi se sooča ta država, potem ko so sankcije Evropske unije prekinile njen primarni dotok nafte po Jadranskem naftovodu (JANAF).
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v nedavnem televizijskem nagovoru potrdil, da je država iz rezerv sprostila med 81.000 in 84.000 ton surove nafte. Namen tega ukrepa je neposredna podpora Rafineriji Pančevo, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta (prek podjetja NIS - Naftna industrija Srbije) in je edini predelovalni obrat te vrste v državi.
Kupovanje časa
Ta intervencija iz državnih rezerv dejansko kupuje čas, ocenjujejo tamkajšnji mediji. Še pred tedni je predsednik Vučić opozoril, da bo 1. november »dan D«, ko bo rafinerija zaradi pomanjkanja surovin morda prisiljena ustaviti proizvodnjo, poroča nedeljnik.rs. Sprostitev rezerv ta neposredni rok zamika, vendar energetska negotovost ostaja.
Analitiki opozarjajo, da sproščena količina, čeprav znatna, ponuja zgolj kratkoročno rešitev. Rafinerija v Pančevu, ki je bila po letu 2009 obsežno posodobljena z naložbami v višini več kot 900 milijonov evrov, ima projektirano zmogljivost predelave 4,8 milijona ton nafte letno.
Vladan Pavlović, analitik pri Ipopema Securities, za omenjeni spletni portal ocenjuje, da pri polni zmogljivosti, ki je bližje 4 milijonom ton letno, rafinerija potrebuje približno 10.000 ton surove nafte na dan. »S približno 84.000 tonami na voljo lahko obratujejo največ deset dni,« je dejal. »Seveda jim ni treba delati s polno zmogljivostjo. Lahko delujejo tudi s 50-odstotno zmogljivostjo, kar je bolje kot nič.«
Dejstvo, da je morala država poseči po strateških rezervah, po mnenju strokovnjakov signalizira, da so zaloge nafte, ki so bile pred uvedbo sankcij dobavljene prek naftovoda JANAF s terminala Omišalj na Krku, zdaj verjetno pošle.
Energetski načrt
Energetski načrt Srbije za leto 2025, sprejet pred polno uveljavitvijo sankcijskega režima, je predvideval, da bo država pokrila le petino (približno 0,82 milijona ton) potreb po nafti iz domače proizvodnje. Preostalo, 3,21 milijona ton, naj bi prišlo iz uvoza, velika večina prav prek Jadranskega naftovoda.
Prekinitev delovanja rafinerije v Pančevu velja za »najresnejšo grožnjo varnosti oskrbe« srbskega trga, kot je navedeno v vladni uredbi o kriznem načrtovanju iz leta 2019. Država se zdaj sooča z logistično nočno moro iskanja alternativnih poti.
Najbolj očitna alternativa hrvaškemu naftovodu je rečni transport po Donavi prek črnomorskih pristanišč, kot je romunska Constanța. Vendar je ta možnost polna logističnih izzivov.
Analize prometnih strokovnjakov kažejo, da bi Srbija za nadomestitev mesečnega izpada okoli 216.000 ton nafte potrebovala ogromno floto. Povprečno plovilo ima kapaciteto 1500 ton, kar pomeni, da bi bilo potrebnih skoraj 145 takšnih plovil mesečno, da bi zadostili povpraševanju.
Geopolitična vprašanja
Poleg logistike pa se pojavljajo tudi geopolitična vprašanja. Ni jasno, kdo bi lahko zagotovil zadostne količine, organiziral prevoz, pod čigavo zastavo bi ta plula in kdo bi to zavaroval.
Medtem ko država išče dolgoročne rešitve za surovo nafto, uradniki mirijo javnost glede zalog že predelanih derivatov. Po zadnjih podatkih naj bi imela Srbija v rezervah 342.000 ton dizla in več kot 66.000 ton bencina.
In Slovenija? Skladno z zakonom, ki ureja blagovne rezerve, morajo biti oblikovane 90-dnevne obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. »Obvezne rezerve naftnih derivatov so zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora na ustrezni, ekonomsko primerni lokaciji v Sloveniji, deloma skladiščene tudi v državah, s katerimi ima Slovenija podpisane dvostranske sporazume,« je navedeno spletnih straneh vlade.
