Danes bodo o tem odločali še na vrhu Krščansko-demokratske unije (CDU), koalicijska pogajanja naj bi se predvidoma začela v četrtek. Unija in socialdemokrati so pred tem v večdnevnih uvodnih pogovorih dosegli dogovor pri nekaterih temeljnih vprašanjih, pri katerih so se njihova stališča najbolj razlikovala. Tako so med drugim rešili najpomembnejša finančna vprašanja, zakoličili smernice bodoče migracijske politike in se dogovorili o reformi državljanskega dohodka.
Zgodovinski obseg finančnega paketa
Že kmalu po začetku uvodnih pogovorov so se pogajalci obeh strani uspeli poenotiti o finančnem paketu, ki pomeni zgodovinski prelom z dosedanjo tozadevno politiko Nemčije. Dogovorili so se o reformi dolžniške zavore in ustanovitvi posebnega sklada v vrednosti 500 milijard evrov, iz katerega naj bi predvsem financirali obnovo načete infrastrukture in podprli naložbe. Tudi za okrepitev nemške obrambne sposobnosti in pomoč Ukrajini se predvidevajo izjeme. Šef krščanskih demokratov Friedrich Merz (CDU) je ob tem ponovil znameniti stavek Maria Draghia iz časov dolžniške krize, češ da bodo glede na to, da sta ogrožena svoboda in mir na kontinentu, zagotovili toliko denarja, kot ga bo treba zagotoviti. Zato bodo iz dolžniške zavore izvzeti tudi vsi izdatki za obrambo, ki bodo presegali en odstotek BDP-ja – to bi bilo, upoštevajoč BDP iz leta 2024, vse, kar je več kot 43 milijard na leto. Takšen dogovor naj bi bil pred minulim evropskim vrhom, na katerem so razpravljali o tem, kako naj se Evropa odzove na spremenjeno politiko ameriškega predsednika Trumpa do vojne v Ukrajini, tudi pomemben signal evropskim partnerjem, da je Nemčija sposobna ukrepati in pripravljena prevzeti svojo odgovornost glede pomoči Ukrajini.
Hitenje pred sestavo novega parlamenta
Da bi za vse naštete namere lahko zagotovili tudi potrebne spremembe ustave, morajo te sprejeti še v tej sestavi parlamenta. Za to, da bi dosegli potrebno dvotretjinsko večino, pa bodo morali zagotoviti tudi glasove Zelenih ali pa morda nekaterih liberalcev, pri čemer je pri njih verjetnost uspeha manjša, saj so se že doslej ostro izrekali proti kakršnemukoli mehčanju dolžniške zavore. Če jim zadostnega števila glasov ne bo uspelo zagotoviti do 25. marca, ko se sestane nov parlament, pa so njihovi načrti praktično obsojeni na neuspeh, saj sta v novem parlamentu tako Alternativa za Nemčijo (AfD) kot tudi Levica premočno zastopani in črno-rdeča koalicija niti s podporo Zelenih ne bo imela potrebni dve tretjini glasov. Merz zato načrtuje intenzivne pogovore z vodstvom Zelenih, ki jim obljublja, da se bodo iz orjaškega paketa za infrastrukturo financirali tudi podnebni projekti.
Poleg finančnih vprašanj so v uvodnih pogovorih dosegli soglasje tudi glede migracijske politike in se dogovorili, da bodo močno povečali nadzor na mejah, da bodo v dogovoru s sosednjimi državami na kopenskih mejah zavračali prosilce za azil in da bodo omejili pravico do združitve družin. Socialdemokrati so uspeli zagotoviti, da sta v zaključkih uvodnih pogovorov zapisana dvig minimalne urne postavke na 15 evrov in zagotavljanje stabilnosti pokojnin. Hkrati naj bi se znižale cene energije in davek na dodano vrednost v gostinstvu.
Čeprav je iz bodočih opozicijskih strank mogoče slišati ostro kritiko namer obeh koalicijskih pogajalk, sta ti, še posebej ob trenutnih mednarodnih razmerah, očitno trdno odločeni čim prej končati koalicijska pogajanja. Friedrich Merz tako napoveduje, da bo imela Nemčija novo vlado že do velike noči.
