V oddaji Zadnji partizani na televiziji Vida je Andrijić dejala: "Borili smo se le še s tistimi v cerkvi, z nikomer drugim. Dokler ni padla cerkev, dokler duhovniki niso nehali streljati iz cerkve, Široki Brijeg ni padel. To sem videla na lastne oči."
Opisala je tudi dogodke, potem ko so partizani vdrli v cerkev in zajeli duhovnike z mitraljezi, ki so streljali z zvonika.
"Pet ali šest duhovnikov smo zajeli. Vsi so bili v talarjih. V eni roki so držali Jezusa Kristusa, v drugi pa mitraljez."
Sporni napad na samostan v Širokem Brijegu
Napad na frančiškanski samostan v Širokem Brijegu februarja 1945 ostaja ena najbolj kontroverznih epizod druge svetovne vojne na Hrvaškem.
Ubitih je bilo 12 frančiškanov, po dostopnih podatkih brez sojenja, njihova trupla pa so zažgali v bližini samostana. Katoliška cerkev ta dogodek označuje kot mučeništvo in omenjene frančiškane prišteva med tako imenovane hercegovske mučenike.
Politične posledice in odzivi
Andrijić je bila povabljena na inavguracijo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića prejšnji teden, kjer mu je osebno opisala dogodke iz vojne.
Njene izjave so sprožile ostre odzive, še posebej ogorčen je nekdanji predsednik HDZ Tomislav Karamarko: "Preživela je Neretvo in Sutjesko in veliko ve o pobijanju ter zažigu frančiškanskih duhovnikov. Če bi poleg nje sedel sto let star domobranec, bi vse skupaj razumel. A ga ni bilo," je med drugim zapisal Karamarko.
Ekonomist Ljubo Jurčić, čigar stric je bil eden izmed ubitih duhovnikov, meni, da je bil napad čisti zločin: "Ubili so človeka, ki ni imel z vojno nič. Bil je duhovnik."
Preiskava
Hrvaško tožilstvo bo po poročanju televizije Nova TV zaslišalo Vjero Andrijić, a nekateri, tudi Jurčić, menijo, da preiskava nima več smisla, saj so vpletene osebe večinoma že pokojne.
Primer spet odpira zgodovinske rane, hkrati pa kaže, kako razdeljena ostaja tudi Hrvaška pri vprašanjih druge svetovne vojne in vloge partizanov ter Katoliške cerkve v tem obdobju.
