Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ob obisku Moskve maja 2025, ob dnevu zmage, ruskega predsednika Vladimirja Putina zasipal s pohvalami in Rusijo označil za »ključno silo človeštva«. Voditelja sta takrat podpisala sporazum o strateškem partnerstvu in sodelovanju. Pol leta kasneje, 3. januarja 2026, pa je Rusija ostala zgolj pasivna opazovalka, ko so ZDA Madura in njegovo soprogo s silo odpeljale v New York, kjer jima zdaj sodijo zaradi obtožb trgovanja z mamili.
Putin ne komentira
Tri dni po strmoglavljenju venezuelskega predsednika Vladimir Putin še vedno ni javno komentiral dogodkov. Rusko zunanje ministrstvo je sicer izrazilo zaskrbljenost, zahtevalo Madurovo izpustitev in pozvalo k pogajanjem med ZDA in Venezuelo, a sam Putin se ni oglasil.
Maduro je sicer veljal za enega redkih državnikov, ki so februarja 2022 javno podprli Moskvo, ko je Rusija tik pred obsežno invazijo na Ukrajino priznala separatistični republiki Doneck in Lugansk. Tudi Rusija je v preteklosti že izkazala podporo Venezueli, na primer decembra 2018, ko je v Venezuelo poslala strateška bombnika tipa Tu-160, kar so takrat razumeli kot jasno sporočilo podpore Maduru. Letala so pristala na letališču v Caracasu, na istem, s katerega so letos Združene države evakuirale venezuelskega vladarja.
Ruska zračna obramba ga ni mogla zaščititi, kot je zdaj izjavil ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Kako je to mogoče, se sprašujejo pri Deutsche Welle (DW).
»Ruska podpora Venezueli je bila bolj simbolična kot praktična,« je za DW povedal Neil Melvin, strokovnjak s Kraljevega inštituta za obrambo in varnost (RUSI). Po njegovem mnenju Rusija ni v položaju, da bi podvomila o uporabi ameriških oboroženih sil v sosednji regiji.
Nemški politolog Felix Riefer, avtor knjige o ruski zunanji politiki, dodaja, da ga ruska zadržanost ne preseneča. Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo in postopnem zbliževanju Moskve in Washingtona je Rusija na ameriške namige glede Venezuele reagirala zelo previdno. »Rusija je Madura dejansko že prej pustila na cedilu,« meni Riefer.
Oba strokovnjaka kot ključni razlog navajata vojno v Ukrajini in spremenjeno vlogo ZDA, ki niso več zgolj zaveznik Kijeva, temveč tudi potencialni posrednik. Moskva se zato izogiba ostri kritiki Washingtona, ker si ne želi še dodatno zaostrovati odnosov.
Tudi Ukrajina je previdna
Tudi v Kijevu dogodke spremljajo zadržano. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal: »Če je mogoče diktatorje obravnavati na tak način, potem Združene države vedo, kaj morajo storiti naprej.« Ukrajinsko zunanje ministrstvo je ob tem spomnilo, da Madura sploh ne priznava kot legitimnega predsednika.
Ukrajinski analitiki so previdno optimistični. Politolog Petro Oleščuk z Nacionalne univerze v Kijevu poudarja, da trgi pričakujejo postopno normalizacijo odnosov med ZDA in Venezuelo, kar bi lahko odprlo pot večji proizvodnji nafte. To pa bi imelo pomemben vpliv na svetovne cene energentov.