Septembra in oktobra je cena te plemenite kovine dosegla več rekordnih vrednosti, danes celo 3897,31 dolarja (3318,56 evra) za unčo, kar je največ po letu 1979, ko je iranska revolucija pretresla svetovno gospodarstvo. Zakaj se vlagatelji torej zatekajo k zlatu?
Razlogov je več
Zlato že tisočletja velja za varno zatočišče, saj v negotovih časih vlagatelji pogosto umikajo denar iz bolj tveganih naložb. Danes pa so razlogi tudi drugi – od grožnje gospodarskega ohlajanja do vse večjih napetosti med Rusijo in Natom, piše britanski Guardian.
Na ceno vplivajo tudi klasični dejavniki, kot so inflacija, gibanje obrestnih mer in vrednost ameriškega dolarja. Poleg tega so Trumpovi napadi na ameriško centralno banko, njegova trgovinska vojna ter davčni in proračunski načrti še dodatno spodbudili rast zlata, pravijo analitiki.
Zakaj prav zlato?
Privlačnost zlata je v redkosti. Svetovni svet za zlato (World gold council) ocenjuje, da bi vse doslej nakopano zlato napolnilo kocko s stranico 22 metrov. Zaloge rastejo le za okoli 1,7 odstotka na leto – v nasprotju z denarjem, ki ga je mogoče dodatno natisniti ali pa razvrednotiti.
Plemeniti kovini platina in paladij nimata enake vloge, saj ju v veliki meri pogoltne industrija. Baker pa je preveč odvisen od gospodarskih ciklov, da bi lahko služil kot varno zatočišče.
Kako močno je zrasla cena?
Od 1. januarja 2025 je cena zlata poskočila za kar 45 odstotkov in dosegla več rekordnih vrednosti. To je največja rast po letu 1979, ko je vrednost poskočila za kar 126 odstotkov.
V zadnjem mesecu je v zlato priteklo rekordnih 17,6 milijarde dolarjev (14,99 milijarde evrov) svežega kapitala, kažejo podatki Bank of America. Čeprav so naložbe v zlato trenutno pretirane, analitiki menijo, da je ta dragocena kovina dolgoročno še vedno premalo zastopana v portfeljih vlagateljev.
Kdo kupuje zlato?
Rast poganjajo zahodni vlagatelji in špekulanti, predvsem zaradi pričakovanj, da bo ameriška centralna banka znižala obrestne mere. Nižje obresti zmanjšujejo privlačnost gotovine v primerjavi z zlatom.
Pritisk na dolar pa krepijo tudi politični spori okoli neodvisnosti ameriške centralne banke. Na Kitajskem, pa tudi drugod, so v zadnjih letih povečali zlate rezerve, da bi zmanjšali odvisnost od dolarja in zahodnih finančnih središč.
Trumpov učinek in padec dolarja
Trgovinska vojna in nove carine so letos najbolj prizadele ameriški dolar, ki je od začetka leta izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Ker se cena zlata izraža v dolarjih, njegov padec neposredno povečuje vrednost te plemenite kovine. Vlagatelji ga zato vidijo kot varnejšo alternativo denarju.
Se splača kupiti zlato?
Analitiki svarijo, da so cene verjetno pregrete, a hkrati še pričakujejo rast. Deutsche Bank je pred kratkim zvišala napoved cene zlata za leto 2026 na 4000 dolarjev (3407,56 evra) za unčo. A tveganja ostajajo. Če bi inflacija popustila ali bi se geopolitične napetosti umirile, bi lahko sledil oster padec cene, še piše Guardian.
