Guantanamo je v zavesti globalne javnosti zadnji desetletji znan predvsem kot lokacija zloglasnega ameriškega zapora za teroriste, ki so ga odprli po napadih na ZDA leta 2001. Pred tem je bil najbolj znan kot ameriško pomorsko oporišče s 27 kilometrov dolgo ograjo, ki ga loči od Kube in ki se je je v napetem času hladne vojne prijelo ime kaktusna zavesa (kot primerjava z evropsko železno).

Že dolgo pa v Guantanamu obstaja tudi Center za migrantske operacije v zalivu Guantanamo (GMOC), ki je nastal že pod Reaganovo vlado. Potem ko so ZDA začele opažati naraščajoče število poskusov državljanov Haitija in Kube, da s čolni prebegnejo v ZDA, so ujete začeli prevažati v Guantanamo in center deluje še danes. Po kritičnem poročilu Mednarodnega projekta za pomoč beguncem IRAP so mnogi tam v razmerah, kot bi bili v zaporu, brez pravega stika z zunanjim svetom in v pravni praznini, ko poskušajo oditi.

Ideja predsednika Donalda Trumpa, da tam odpre migracijski center, torej ni novost, navsezadnje je to omenjal že v prvem mandatu. Novost je kapaciteta, ki jo omenja, namreč namestitev 30.000 oseb. »Danes podpisujem izvršni ukaz z navodili ministrstvoma za obrambo in za domovinsko varnost, da začneta priprave za postavitev objektov za 30.000 migrantov v zalivu Guantanamo,« je dejal Trump. Sedanji migracijski center je sicer ločen in relativno daleč od zloglasnega zapora, ki sta ga prejšnja demokratska predsednika Barack Obama in Joe Biden poskušala zapreti in izbrisati negativni prizvok oporišča. Zdaj je tam le še petnajst oseb. Toda če bo Trump svoje načrte izpeljal, bo tudi glede Guantanama spreminjal poskuse svojih demokratskih predhodnikov.