Hashima Thacija, prvega premierja neodvisnega Kosova v letih 2008–2014 in predsednika države v letih 2016–2020, je specializirani sodni svet v Haagu po treh letih sojenja razglasil za krivega vojnih zločinov in ga obsodil na 25 let zapora. Kot nekdanji politični voditelj Osvobodilne vojske Kosova (OVK) je Thaci, kot piše v sodbi, s soobtoženimi kazensko odgovoren za 96 umorov civilistov, med katerimi so bili tudi ženske in otroci, 385 nezakonitih odvzemov prostosti in mučenja 303 oseb, vse v letih 1998–1999. Gre za obdobje boja OVK proti jugoslovanski vojski, ki se je končal z 78-dnevnim Natovim bombardiranjem Srbije in Črne gore. V tej vojni je predvsem zaradi nasilja jugoslovanske vojske umrlo okoli 13.000 ljudi, večinoma Albancev.
Zaradi istih kaznivih dejanj je omenjeno haaško sodišče na visoke zaporne kazni obsodilo še tri vodilne v OVK: na 25 let Jakupa Krasniqija, tudi predsednika kosovske skupščine v letih 2007–2014, na 18 let Kadrija Veselija, ki je vrsto let vodil tajno službo OVK in Kosova, in na 13 let Rexhepa Selimija. Niso pa četverice spoznali za odgovorno za zločine proti človečnosti, kot je tudi zahtevalo tožilstvo.
Gre za prvostopenjsko sodbo in za vse štiri se bo obramba najbrž pritožila.
Več tisoč ljudi je v središču Prištine z žvižgi in vzkliki nezadovoljstva pričakalo sodbo za štiri nekdanje voditelje OVK. Nekateri pa so jokali. Kosovski zunanji minister Glauk Konjufca, ki je bil v Haagu, je dejal, da gre »za strašno sodbo«, ki bo Kosovu »zelo škodovala«. Na Kosovem polju pa so potekali protesti pred poslopjem misije EU za krepitev pravne države Eulex. Nekateri so v stavbo metali predmete.
Evropska unija je vse strani pozvala, naj se vzdržijo. Komisarka za širitev Marta Kos je dejala, da je odločitve sodišč treba spoštovati in da »pravica ne pomeni zmage za eno stran in poraza za drugo«.
Ne gre za relativiziranje srbskih zločinov
Slovenski politolog prof. dr. Faris Kočan meni, da je pomembno, da sodišče ni sodilo OVK kot organizaciji in ni presojalo legitimnosti kosovskega boja za neodvisnost, ampak samo individualno kazensko odgovornost konkretnih oseb za konkretna dejanja. »Prav tako sodba ne spreminja že pravnomočno ugotovljene odgovornosti visokih predstavnikov srbskega političnega, vojaškega in policijskega aparata,« je dejal. Šest jih je haaško sodišče pred več leti obsodilo na zaporne kazni od 14 do 22 let zapora. »Gre za ločene kazenske odgovornosti, ne za ugotavljanje kolektivne krivde ene ali druge strani,« poudarja Kočan.
Kot je leta 2014 pravnomočno ugotovilo haaško sodišče, so sile ZRJ in Srbije spomladi 1999 v več delih Kosova namerno in prisilno razseljevale albansko civilno prebivalstvo. Kampanjo so spremljali umori, spolno nasilje in uničevanje verskih objektov. O vsem tem govori denimo dokumentarni roman Iskra upanja, iskra vžigalice Aga Apolonija.
Med žrtvami OVK pa so bili Srbi, Romi in Albanci. »Nasilje OVK ni bilo izključno etnično. Imelo je tudi notranjepolitično dimenzijo: odstranjevanje oziroma kaznovanje oseb, ki so jih imeli za sodelavce nasprotnika ali za oviro politični in vojaški oblasti OVK. To je pomemben element za razumevanje povojnega političnega razvoja Kosova,« pravi Kočan.
Thaci in korupcija
Glede Thacija naš sogovornik pravi, da je bil ena ključnih osebnosti Kosova od druge polovice devetdesetih let do leta 2020: »Vodil je kosovsko delegacijo na pogajanjih v Rambouilletu leta 1999, po vojni pa je postal vodilna osebnost Demokratske stranke Kosova (PDK).« Šest let je bil premier, kot predsednik države pa je odstopil novembra 2020, ko se je zaradi obtožnice proti njemu prostovoljno odpravil v Haag. »V obdobju, ko sta Thaci in PDK predstavljala osrednji del politične oblasti, so mednarodne organizacije redno opozarjale na korupcijo, klientelizem, politično patronažo in šibkost pravne države,« pravi Kočan. In dodaja: »Korupcija na Kosovu je bila povezana tudi s šibkostjo povojnih institucij, klientelističnimi omrežji, gospodarsko strukturo in omejeno sposobnostjo institucij pregona. Thaci je politično odgovoren, ker je bil eden osrednjih nosilcev sistema oblasti, ni pa neposredni vzrok za razmah korupcije, zato glede tega ne moremo govoriti o njegovi individualni kazenski odgovornosti.«
Kaj pa trgovina z organi?
Kočan je še povedal, da proti Thaciju in štirim drugim obtoženim zdaj poteka ločen sodni postopek zaradi domnevnega poskusa vplivanja na priče. Ko je bil v zadnjih šestih letih v priporu, naj bi posredoval zaupne podatke o pričah in dajal navodila za vplivanje nanje. Glede tega sodba še ni bila izrečena, torej gre za obtožbe, ne za ugotovljeno krivdo.
Sedanje sojenje tudi ni bilo povezano s trditvami o trgovini z organi. Še vedno pa je v poročilu Švicarja Dicka Martyja za parlamentarno skupščino Sveta Evrope iz leta 2011 navedenih več indicev, da je OVK nekatere Srbe in kosovske Albance po vojni pridržala v svojih tajnih objektih ter da naj bi nekaterim zapornikom odstranili organe za presaditev. »Pomembna je razlika med resnimi indici, ki upravičujejo preiskavo, in dejstvi, dokazanimi v kazenskem postopku,« pravi Kočan. »Vsekakor ni mogoče reči, da si je Marty te obtožbe preprosto izmislil.«
Vprašljivih 40 milijonov evrov
Pri sojenju Thaciju in njegovim trem soborcem pa je nenavadno, da je revno Kosovo zanje – predvsem za plačilo odvetnikov in obiske njihovih družin v haaškem priporu, torej za pot in nastanitev – v zadnjih šestih letih porabilo več kot 40 milijonov evrov. Gre za podatek kosovskega ministrstva za pravosodje. Sicer je Kosovo leta 2015 sprejelo poseben zakon, ki omogoča to finančno podporo sodišču, ki je formalno del kosovskega pravnega sistema, vseeno pa ga financira EU.