Prvič po spremenjenem ameriško-ruskem mirovnem načrtu, ki je bil po pogovorih z Ukrajino v Ženevi pred dobrim tednom z 28 točk skrčen na 19 točk, se bosta v torek spet sestali ameriška in ruska delegacija. Na pogovorih v Kremlju se mudi posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff, ki je tudi avtor uvodnega predloga skupaj z ruskim odposlancem Kirilom Dmitrievom. V Rusijo prihaja skupaj z zetom ameriškega predsednika in svetovalcem Bele hiše Jaredom Kushnerjem. Toda zaenkrat ne kaže, da bi bila Rusija pripravljena popuščati. Predsednik Vladimir Putin je pred nekaj dnevi nakazal, da za to ne vidi razloga. Moskvi naj bi v nos šlo predvsem to, da naj bi iz mirovnega predloga umaknili njihovo zahtevo po umiku ukrajinskih sil z območij v Donbasu, ki jih nadzorujejo.
Elizejska palača center mirovniške diplomacije
Pred tem so v nedeljo na Floridi potekali pogovori ukrajinske in ameriške strani in prevladalo je prepričanje, da so bili konstruktivni, vendar sta tako zunanji minister ZDA Marco Rubio kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski po njih pojasnila, da jih čaka še veliko dela. Najbolj občutljive točke mirovnega načrta so ostale varnostna jamstva za Ukrajino, njena želja po članstvu v Natu in ozemeljske zahteve Rusije. Temeljno razhajanje Moskve in Kijeva je tudi to, kako se sploh lotiti mirovnih pogajanj: Kijev si prizadeva za brezpogojno premirje in nato pogajanja o vsem drugem, Moskva pa hoče najprej sprejetje temeljnih obrisov rešitve konflikta.
Medtem ko sta se Witkoff in Kushner v ponedeljek z zadnjimi ukrajinskimi pripombami odpravila v Moskvo, se je Zelenski mudil na vnovični evropski turneji. V torek ga na Irskem pričakuje premier Michael Martin, v ponedeljek pa je bil pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu. Elizejska palača je za eno popoldne postala središče ukrajinske mirovniške diplomacije. Dvojec se je namreč po telefonu pogovarjal z več evropskimi voditelji in z Witkoffom.
Pogovori bodo razjasnili, ali se Rusija želi prenehati bojevati
Tako Macron kot Zelenski sta po pogovorih ob zahvalah za vnovično ameriško posredovanje opozarjala, da lahko o ozemeljskih vprašanjih odločajo le Ukrajinci sami. Torkovi pogovori v Moskvi naj bi po Macronu prinesli bolj jasno sliko, ali želi Rusija končati boje ali ne. Kot je bilo razumeti oba, pa ti pogovori še zdaleč ne predstavljajo konca procesa, temveč se bodo Ukrajinci in Evropejci nato spet posvetovali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o tem, kako naprej.
Da vprašanje ozemlja ostaja med najtežjimi, je potrdil tudi Zelenski in govoril tudi o varnostnih jamstvih: »Morajo biti takšna, da se Rusija ne bo počutila nagrajeno za agresijo. Morajo biti takšna, da si nihče ne bo upal slediti ruski poti,« je rekel in pristavil, da morajo varnostna jamstva odvrniti Rusijo od vnovičnega napada.
Pogajanja o varnostnih jamstvih se bodo še nadaljevala, je potrdil Macron, ki je napovedal tudi nadaljnjo francosko podporo ukrajinskemu uporu. Poudaril je še, da se bo v prihodnjih tednih zelo okrepil pritisk na Rusijo zaradi vzpostavljenih sankcij proti njeni energetski industriji in da bo Kremelj vse težje financiral vojno.
Spet pritisk na Kijev?
»To bi lahko bil odločilni teden za diplomacijo,« je medtem ugotavljala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. O tem, da bi bili pogovori Witkoffa v Moskvi naklonjeni Ukrajini, pa je dvomila. »Bojim se, da bo ves pritisk za popuščanje usmeril k žrtvi. Predaja Ukrajine pa ni v interesu nikogar,« je rekla. Evropski obrambni ministri so na zasedanju v Bruslju medtem prisluhnili ukrajinskim potrebam po strelivu, ki jih je predstavil obrambni minister Denis Šmihal.
Hkrati so ministri govorili o nadaljnji krepitvi evropske obrambe in skupnih proizvodnih zmogljivostih z Ukrajino. Po ocenah Kallasove se mora Evropa pripraviti na svojo obrambo, saj »Putin najbrž ne bo dolgo spoštoval sporazuma, kakršen koli že bo«. V EU tudi še niso odpravili pomislekov Belgije do uporabe zamrznjenih ruskih državnih sredstev v Evropi za garancijo za novo 140 milijard evrov vredno večletno posojilo Ukrajini. Ker naj bi bil del tega posojila namenili obnovi Ukrajine, se ga je oprijel vzdevek »obnovitveno posojilo«.
V Belgiji je glavnina zamrznjenega ruskega premoženja in premier Bart De Wewer vztraja pri nasprotovanju takšni uporabi. Kallasova pa se ne strinja z njegovo oceno, da bi s tem zmanjšali možnosti za mirovni dogovor, ampak meni, da bi okrepili položaj Ukrajine. Tudi Macron je dejal, da se bodo pogajanja o tem nadaljevala.
