Francoski premier François Bayrou je v svojem dramatičnem govoru na novinarski konferenci v torek zahteval, da vsi prispevajo k zmanjšanju velikanskega proračunskega primanjkljaja. »Smo v odločilnem zgodovinskem trenutku in tik pred prepadom,« je dejal. Vse večja zadolženost Francije naj bi bila namreč »smrtno nevarna«.
Med drugim 74-letni Bayrou predlaga, da velikonočni ponedeljek in 8. maj (na dan zmage leta 1945) ne bi bila več dela prosta dneva. Država bo tako lahko toliko zvišala davke, kolikor bodo s tema dnevoma zaslužili delodajalci.
Vendar bi za oba dneva država prejela samo šest milijard evrov, kar je daleč od 44 milijard evrov, ki jih hoče Bayrou privarčevati, da bi se prihodnje leto proračunski primanjkljaj zmanjšal z letošnjih 5,4 na 4,6 odstotka. Pri tem ne upoštevamo, da namerava predsednik Emmanuel Macron – ki še naprej podpira Bayrouja – porabiti dodatnih 3,5 milijarde evrov za povečanje vojaškega proračuna (v letu 2027 pa še tri milijarde).
Rezi tudi v administraciji
Bayrou nadalje predlaga, da bi bolniki več prispevali za zdravila, da bi se zmanjšala podpora za brezposelne (450.000 delovnih mest je v Franciji nezasedenih), da bi zamrznili prav vse javne izdatke, tudi za pokojnine in socialno pomoč (torej se inflacija, ki bo najbrž enoodstotna, ne bi upoštevala), da bi se za deset odstotkov znižale visoke pokojnine, da bi se zmanjšali izdatki občin, departmajev in regij, da bi zmanjšali število zaposlenih v javnem sektorju (na tri upokojene le dva nova zaposlena – a ne v šolstvu, zdravstvu in v zaporih), da bi odpravili nepotrebne državne agencije in urade, tisti z najvišjimi prihodki pa naj bi prispevali 4,2 milijarde evrov.
Bayrou je še dejal, da bi Francija lahko zmanjšala proračunski primanjkljaj tudi z višjo gospodarsko rastjo. A letos naj bi znašala le 0,6 odstotka. Če pa bo Trump uveljavil 30-odstotne carine, je morda sploh ne bo. Francija tako ni daleč od recesije.
Vsekakor bo s sedanjo sestavo parlamenta, v katerem imata skrajna desnica in vsa levica skupaj skoraj dve tretjini poslancev, desnosredinski Bayrou težko rešil javnofinančno krizo in ostal premier do konca leta. Do začetka parlamentarne razprave o proračunu je sicer še dva meseca in eno glavnih sporočil njegovega torkovega nastopa je bilo, da morajo za proračun prevzeti odgovornost tudi poslanci, saj bodo imeli zadnjo besedo. Pri tem je najbrž nagovarjal predvsem socialiste, ki imajo 66 (od 577) poslancev.
Nacionalni zbor grozi z nezaupnico
Skrajno desni Nacionalni zbor (RN) je – podobno kot radikalna levica Jean-Luca Mélenchona – napovedal, da ne bo dovolil zmanjšanja kupne moči Francozov in tudi ne odprave dveh dela prostih dnevov. Marine Le Pen, ki vodi RN, je Bayrouju že zagrozila z nezaupnico, ki bi sicer vodila do predčasnih volitev. A če pade vlada in če Francija ostane brez proračuna, se bo – morda podobno kot pri Grčiji leta 2015 – zaostrila javnofinančna kriza zaradi povišanja obresti na francoski javni dolg, ki zdaj znaša 114 odstotkov BDP, konec leta 2026 pa bo že več kot 120-odstoten.
Manuel Bompad, vodilni politik Mélenchonove radikalne levice, vidi rešitev za javne finance v večji obdavčitvi odstotka najbogatejših Francozov: »Ti so imeli največjo korist od Macronove politike, saj so v zadnjih osmih letih, ko je na oblasti, podvojili svoje premoženje.« Voditeljica levega sindikata CGT Sophie Binet tako trdi, da je proračunski primanjkljaj danes tolikšen, ker je Macron zniževal davke bogatim. Za rešitev krize javnih financ bi bilo po njenih besedah dovolj, če bi bogati plačevali tako visoke davke, kot so jih pred letom 2017. Vendar bi to najbrž – kot leta 2012 – povzročilo beg bogatih iz Francije.
Pomemben vzrok sedanje hude proračunske krize v Franciji je tudi, da je Macron v času covida omogočal znižanje davkov in prispevkov ter subvencije, po koncu covida pa mu ni uspelo odpraviti vseh teh »začasnih« ukrepov, ki so pomenili visoke stroške za državo.
