Vrh Amerik poteka vsaka tri leta od leta 1994, ko je bil v Miamiju organiziran prvi sestanek pod okriljem vlade Billa Clintona. Deveto srečanje, ki bi moralo biti lani, je bilo zaradi pandemije prestavljeno na letos. Potekalo bo v Los Angelesu, drugem največjem mestu v ZDA, v katerem je tudi ena najbolj reprezentativnih latinskih skupnosti. Vrh je edini dogodek, na katerem se zberejo vsi voditelji Severne, Srednje in Južne Amerike ter Karibov. Predvidene teme letošnjega vrha so povezane s poslovnimi odnosi. Washingtonska administracija načrtuje tri forume. Njihove komercialne interese najbolj odseva četrti vrh, tako imenovani menedžment v Amerikah. Ob tem bosta še dva foruma, eden o civilni družbi, ki vključuje migracije in zdravstvo, drugi o mladih na tej celini.
Polovični seznam nepovabljenih
Vendar se lahko letošnji vrh spremeni v velik diplomatski spodrsljaj ZDA, saj je več latinskoameriških predsednikov zapretilo z odpovedjo udeležbe zaradi napovedi washingtonske administracije, da ne bodo povabljeni predstavniki Kube, Venezuele in Nikaragve. Pred nekaj dnevi je ameriški državni podsekretar za zahodno poloblo Brian Nichols izjavil: »Menimo, da ni primerno vključiti države, ki ne spoštujejo demokracije in človekovih pravic (…). Predsednik (Joe Biden) je bil zelo jasen, da države, ki zaradi svojih dejanj ne spoštujejo demokracije, ne bodo prejele povabila.« A če bi bil to dejanski vzrok, bi morali kaznovati še marsikatero drugo državo, na primer Kolumbijo, kjer se vsak dan kršijo človekove pravice, česar pa Washington ne omenja.
Nicholsova izjava je sprožila verižno diplomatsko reakcijo. Prvi se je nanjo odzval mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador. Med svojim obiskom na Kubi pred desetimi dnevi je zagotovil, da se vrha ne bo udeležil, če ne bodo povabljeni tudi predstavniki Kube, Venezuele in Nikaragve. Po vrnitvi iz Havane, kjer se je sestal s kubanskim predsednikom Miguelom Diazom Canelom in upokojenim Raulom Castrom, pa je pojasnil: »Če ne bodo vsi povabljeni, se bo vrha udeležila delegacija mehiške vlade, jaz pa ne, mene naj bi v tem primeru zastopal zunanji minister Marcelo Ebrard.« Ob tem je še opozoril na brezobzirne sankcije, ki jih izvajajo ZDA proti Kubi že več kot 60 let.
O bojkotu vrha razmišlja
več predsednikov
Podobno je napovedal bolivijski predsednik Luis Arce rekoč: »V skladu z načeli in vrednotami večnacionalne države Bolivije trdim, da vrh Amerik ne bo popoln, če bo izključeval katero koli državo.« Če bo Washington pri tem vztrajal, se ga sam ne namerava udeležiti, je zagotovil. Podoben namen je izrazila tudi Skupnost karibskih narodov (CARICOM), ki združuje petnajst držav, velika večina med njimi je nekdanjih angleško govorečih kolonij.
K spremembi stališča so Washington v svojih izjavah pozvali argentinski predsednik Alberto Fernández in predsednica Hondurasa Xiomara Castra ter čilski predsednik Gabriel Boric. Čilska zunanja ministrica Antonia Urrejola je dejala: »Vsi vedo, kakšno je stališče čilskega predsednika glede razmer na področju človekovih pravic v teh državah. Toda vztrajamo pri tem (…), da bi bil to najširši možni vrh.« O neudeležbi na vrhu razmišlja tudi brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Potovanje v Los Angeles mu ne diši, saj se ne bi rad soočil z Joejem Bidnom, s katerim imata hladen odnos, ker je Bolsonaro na zadnjih volitvah v ZDA odkrito podprl Donalda Trumpa. Izgovarja se, da ima zanj absolutno prednost predvolilna kampanja za položaj predsednika Brazilije, v kateri vodi njegov tekmec Luiz Inácio Lula da Silva.
Skratka, šestdeset let pozneje se ZDA znova oklepajo razmišljanja, kakršno so imele leta 1962, ko so na konferenci v urugvajskem mestu Punta del Este izključili Kubo iz Organizacije ameriških držav (OEA). Kot da bi se hladna vojna s Sovjetsko zvezo nadaljevala tudi v 21. stoletjem.
