V televizijski izjavi je dejal, da je bil napad »veličasten vojaški uspeh« in da so tri objekte »popolnoma in v celoti izbrisali z obličja Zemlje«. Dejal je, da mora Iran zdaj takoj skleniti mir, in ga obtožil sejanja terorja v regiji in pobijanja Američanov. »Ali bo mir ali pa bo Iran doletela še mnogo hujša tragedija, kot smo ji bili priča zadnjih osem dni. Ne pozabite, še veliko je tarč. Danes smo zadeli daleč najtežje in če mir ne pride kmalu, bomo druge napadli natančno, hitro in spretno. Večino lahko uničimo v nekaj minutah,« je dejal Trump v izjavi pred kamerami. Ob njemu so stali podpredsednik J.D. Vance, zunanji minister Marco Rubio in obrambni minister Pete Hegseth.
Združene države so s tem vstopile v spopad z Iranom, potem ko je Trump od začetka izraelskega napada na islamsko republiko pred devetimi dnevi kolebal o ameriški vpletenosti in še v četrtek dejal, da si bo za odločitev vzel do dva tedna časa.
Iran je svaril, kaj bo storil zdaj?
Iran je zadnje dni svaril uradni Washington pred takšnim korakom in grozil, da bo »zelo zelo nevaren za vse«, kot je dejal zunanji minister Abas Aragči, njegov tiskovni predstavnik pa je pristavil, da bi bil to »recept za vsesplošno vojno v regiji«. Ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu so v polni pripravljenosti na povračilne napade Irana ali njegovih zaveznikov v Iraku in Jemnu. Komentator iranske državne televizije je po napadu dejal, da je sedaj vsak ameriški vojak ali državljan v regiji legitimna tarča. V regiji je približno 40.000 ameriških vojakov.
Pričakovati je, da bo ameriški napad takoj prinesel dvig cen nafte in finančne negotovosti. Nekateri iranski poslanci so v zadnjih dneh javno opozarjali, da lahko Iran v primeru ameriškega napada zapre Hormuško ožino, vitalno pot tankerjev z bližnjevzhodno nafto.
Hitro se je oglasil generalni sekretar OZN Antonio Guterres in dejal, da predstavlja ameriški napad »nevarno stopnjevanje v regiji, ki že tako hodi po robu, in neposredno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Obstaja naraščajoče tveganje, da bo konflikt hitro ušel nadzoru s katastrofalnimi posledicami za civiliste, regijo in svet«. Dodal je, da je edina pot k rešitvi diplomacija.
Izrael je spodbujal ZDA, naj se priključijo napadu, ki so ga po uradni razlagi sprožili, da bi preprečili Iranu razvoj jedrskega orožja. Teheran je zanikal, da bi si za to prizadeval.
Letala B-2 v zraku
Po navedbah poveljnika združenega poveljstva ameriške vojske Dana Caina so ZDA napade izpeljale s sedmimi nevidnimi bombniki B-2, ki edini lahko nosijo skoraj štirinajst ton težke bombe za uničenje podzemnih utrdb. Vsak lahko nosi po dve takšni bombi, odvrgli pa so jih štirinajst in sicer na objekta za bogatenje urana v Natancu in Fordovu. Letala so poletela iz oporišča v ameriškem Misuriju in na poti čez Atlantik, Sredozemsko morje, Izrael, Sirijo in Irak nekajkrat dotočila gorivo v zraku. Ločeno so z ameriške podmornice izstrelili več deset izstrelkov tipa tomahawk na jedrski objekt v Isfahanu.
Glavni cilj napada je bil, kot je dejal Trump, Fordov, iranski podzemni obrat za bogatenje urana, skrit približno 80 do 90 metrov pod skalnatim hribovjem in utrjen z debelimi betonskimi zidovi. Izrael nima bomb za uničenje takšnih kompleksov, ameriška vojska pa je 13.600 kilogramsko bombo GBU-57 MOP za globoko penetracijo izdelala prav v takšne namene. Dolga je več kot šest metrov s premerom 80 centimetrov, njen trden jekleni nos in hitrost, ki jo pridobi v prostem padu z višine dvanajstih kilometrov, pa ji omogočata, da prodre do šestdeset metrov globoko v tla in šele potem eksplodira ter povzroči razdejanje. Ali so to storile tudi v Fordovu, zdaj še ni znano, so pa poznavalci v zadnjih dneh ocenjevali, da bo potrebna več kot ena bomba. Trump je sicer na družbenem omrežju zapisal: »Fordova ni več,« Caine pa je rekel, da so po uvodnih ocenah sodeč povzročile ekstremno uničenje in škodo.
Cilj tudi obrat za proizvodnjo centrifug
Natanc je tako kot Fordov objekt za bogatenje urana, le da ni tako globoko. Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA je sicer ocenila, da so ga onesposobili že izraelski napadi. Napad na Isfahan, kjer je obrat za izdelovanje centrifug za bogatenje urana, nakazuje, da so hotele ZDA doseči čim bolj popolno uničenje vseh iranskih zmogljivosti za bogatenje urana oziroma kar vsega njegovega jedrskega programa, ki je že nekaj desetletij predmet mednarodnih polemik.
Iran je z ZDA in še petimi državami ter EU v času predsednika Baracka Obame sklenil sporazum o omejitvi tega programa v zameno za umik sankcij. Trump iz njega odstopil v prvem mandatu. Iran je zato bogatil uran in to do 60 odstotkov. Za civilne namene je to mnogo preveč, saj je dovolj nekaj odstotna obogatitev, za jedrsko orožje pa premalo, saj je potrebna 90 odstotna. Bi pa to Iran lahko dosegel, če bi se odločil, saj je bogatenje na višje stopnje lažje od začetnega. Dovolj obogateni uran sicer še ne pomeni jedrske bombe, saj je samo en njen, sicer ključen element.
Domači test
Napad na Iran predstavlja tudi domačo preizkušnjo za Trumpa. V predvolilni kampanji je zelo kritično govoril o preteklih ameriških vojaških posredovanjih po svetu in se razglašal za mirovnika in mirovnega posrednika, nekateri njegovi privrženci pa so že med ukvarjanjem z vojno v Ukrajino ocenjevali, da se preveč posveča tujini namesto domačim temam.
Tudi v njegovem krogu sodelavcev ni bilo soglasja o napadu na Iran, sodeč po poročanju več ameriških medijev, ki so se sklicevali na vire v Beli hiši. Zelo očitno je bilo javno razhajanje z direktorico obveščevalnih dejavnosti Tulsi Gabbard, ki je marca v kongresu dejala, da ocene ameriških obveščevalcev ne govorijo o iranski nameri za izdelavo jedrske bombe. Po javni polemiki pa je Trumpa podprla.
V Beli hiši po navedbah CNN sicer pravijo, da je zračni napad nekaj popolnoma drugega kot dolgotrajno posredovanje s kopensko vojsko, kakršnega so ZDA izvajale v Iraku in Afganistanu in kar je Trump ostro kritiziral.
