Na zasedanju odbora Mednarodne pomorske organizacije, posebne agencije Združenih narodov, so sredi oktobra odločali o predlogu, po katerem bi države ladijske prevoznike spodbujale k uporabi čistejšega goriva, onesnaževalcem pa sčasoma zaračunavale vse večje okoljske dajatve. Ladijski promet po ocenah prispeva okoli tri odstotke izpustov toplogrednih plinov, do leta 2050 pa naj bi s predlaganimi ukrepi dosegli njegov ničelni ogljični odtis. ZDA so predlogu ostro nasprotovale in na koncu dosegle, da so na srečanju potrjevanje preložili za eno leto.
Osem evropskih udeležencev, uradnih in iz vrst civilne družbe, je za Politico povedalo, da so jim grozili z osebnimi posledicami, če bodo nasprotovali željam ZDA. »Naši pogajalci česa takšnega v mednarodnih pogovorih niso videli še nikoli. Ljudi so poklicali na ameriško veleposlaništvo v Londonu, jih ustrahovali, grozili so jim s prekinitvijo poslov in da bodo njihovi družinski člani izgubili vizume,« je eden od njih povedal Politicu pod pogojem anonimnosti in dodal, da so se vrnili pretreseni. Drugi je povedal, da ima informacije o tem, da so ZDA na podoben način pritiskale na predstavnike otoških držav, ki jih najbolj ogroža segrevanje ozračja oziroma dvig morske gladine. Tretji je dejal, da je bil osupel nad tem, kako močno so bile ZDA pripravljene pritiskati na pogajalce.
Washington ne skriva, da ostro nasprotuje dajatvam za onesnaževanje v morskem prometu in nasploh. Navsezadnje je predsednik Donald Trump v letošnjem nastopu v generalni skupščini OZN trditve o podnebnih spremembah razglasil za »največjo prevaro, kar so jih kdaj zagrešili nad vsem svetom«. Ameriški ministri za promet, za zunanje zadeve in za energijo pa so ob srečanju v Londonu jasno zapisali, da »ZDA ne bodo sprejele nobenega mednarodnega okoljskega dogovora, ki neupravičeno in nepošteno bremeni ZDA ali interese Američanov«. Opazovalci menijo, da je enoletna preložitev odločanja o ukrepih zmaga za Trumpovo vlado, ki bo v tem času povečala pritisk za to, da predlog propade.
