Sabor je spremembo zakona o obrambi sprejel s 84 glasovi za, tridesetimi vzdržanimi in enajstimi proti. Potrebna je bila absolutna večina 76 glasov v 151-članskem parlamentu.
Obrambni minister Ivan Anušić je napovedal, da bodo takoj sledili prvi pozivi nabornikom. Najprej jih bodo poslali na zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili, ali so za služenje sposobni. Za vse bo služenje potekalo v treh vojašnicah – v Kninu v notranji Dalmaciji, v Slunju med Karlovcem in Plitvicami ter v Požegi v Slavoniji.
Na služenje z 19 leti
Nabornike bodo vpoklicali v koledarskem letu, ko bodo dopolnili 19 let, izjemoma pa do 30. leta starosti. Zaradi študija ali profesionalnega športa bo mogoče služenje odložiti najkasneje do 29. leta. Računajo, da bo v posamezni generaciji 800 nabornikov, letno pa 4000.
Zaposlenim bo za čas služenja v vojski staž miroval in jih ne bo mogoče odpustiti. Nezaposleni naborniki pa bodo imeli po opravljenem služenju prednost pri iskanju zaposlitve v državni in lokalni upravi. K tej odločitvi je imela opozicija največ pripomb. Dalija Orešković je dejala, da se ustanavlja »nova kasta podpornikov vladajoče stranke HDZ«.
Opozicija je tudi kritična do neenake obravnave tistih, ki bodo služili vojsko civilno. Dovoljen bo namreč ugovor vesti iz verskih ali moralnih prepričanj. Ti naborniki bodo namesto dveh mesecev v vojski služili tri mesece v civilni zaščiti ali štiri mesece v lokalni skupnosti. Notranji minister Davor Božinović je izrazil upanje, da takšnih ne bo preveč.
Plačilo 1100 evrov neto
Za čas služenja bo državljanom pripadlo plačilo. Za služenje v vojski bo znašalo 1100 evrov neto na mesec, ob tem jim bodo pokrili stroške prehrane in prevoza. Za tiste z ugovorom vesti bo plačilo manjše, predvidoma 250 evrov. Skupni stroški države z uvedbo vojaškega služenja bodo po napovedih vlade znašali približno 23 milijonov evrov na leto, za civilno služenje pa petnajst milijonov.
Kdor se vpoklicu ne odzove, ga čaka kazen od 250 do 1320 evrov, policija pa ga bo privedla prisilno. Za ženske bo služenje še naprej prostovoljno.
Hrvaška je obvezno služenje vojaškega roka ukinila leta 2008, podobno kot pred tem številne druge evropske države. Za njegovo ponovno uvedbo se je vlada po lastnih navedbah odločila zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin na stari celini pa tudi zaradi podnebnih sprememb, vse več naravnih nesreč ter podobnih izzivov.
