Sirijo tri mesece po padcu tiranskega Bašarja al Asada, ki je zbežal v Moskvo, pretresa nasilje. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice, ki ima sedež v Londonu, svoje ljudi pa tudi v Siriji, so v zadnjih dneh v več krajih v okolici pristaniškega mesta Latakija oborožene enote prehodne vlade sunitskih islamistov ubile 830 civilistov iz vrst alavitov.
Gre za šiitsko versko ločino, ki ji pripada desetina Sircev, tudi klan Asad, tako da so alaviti – največkrat niso imeli izbire – predstavljali glavno bazo oblasti Hafeza al Asada (1930–2000) in njegovega sina Bašarja. Zdaj pa v njih večinski suniti vidijo sokrivce za zločine obeh Asadov v 60 letih njune vladavine, od tega je v Siriji zadnjih 13 let divjala državljanska vojna. »Prisegamo pri bogu, da bodo (alaviti) tisočkrat izkusili, kako je bilo nam,« je v teh dneh vzkliknil eden od sunitov.
Alaviti se bojijo za lastna življenja
Začasni predsednik države Ahmed al Šara, ki se je pred leti kot voditelj upornih sunitskih islamistov povezoval z Al Kaido, se je v nedeljo v mošeji v Damasku vendarle zavzel za »nacionalno enotnost«, »notranji mir« in sobivanje različnih religij. Dejal je še, da ostanki prejšnjega režima poskušajo s svojimi napadi »testirati moč nove Sirije«.
Hudo prelivanje krvi se je začelo v četrtek, ko so Asadovi privrženci v bližini Latakije, na območju katere so alaviti v večini, napadli vladne varnostne sile in ubile vsaj 16 njihovih pripadnikov. Zaradi tega je začasna vlada poslala v to regijo več tisoč vojakov, pa tudi veliko topov, tankov in raketometov. Po Asadovem padcu 8. decembra so se številni njegovi oficirji in funkcionarji zatekli na to gorato območje ob Sredozemskem morju in prihajalo je do manjših spopadov z vojaki novih oblastnikov. A v četrtek je bil napad skrbno načrtovan in koordiniran.
Alaviti se zdaj bojijo za lastna življenja, pogosto so tudi žrtev ropanja. V Latakiji imajo težave z elektriko in vodo, pekarne ne delajo, tržnice so zaprte.
Ubijali tudi kristjane
Zahodne nevladne organizacije oborožene enote islamistične prehodne vlade obtožujejo vojnih zločinov in od novih oblasti zahtevajo, naj kaznujejo odgovorne. Podobna je zahteva ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki je v sporočilu za javnost še zapisal: »ZDA obsojajo radikalne islamistične teroriste, ki so zadnje dni ubijali ljudi na zahodu Sirije. Naša vlada je na strani sirskih verskih in etničnih manjšin, kristjanov, druzov, alavitov in Kurdov.«
Tudi pravoslavni patriarh Antiohije Janez X. je od začasnega predsednika Al Šare zahteval, naj ustavi pokole in vsem Sircem zagotovi občutek varnosti. »Ubiti so bili tudi številni nedolžni kristjani, med katerimi niso bili vsi privrženci prejšnjega režima. Večinoma je šlo za nedolžne in neoborožene civiliste, tudi za ženske in otroke,« je dejal. Kristjani različnih ločin, ki predstavljajo desetino prebivalcev Sirije, so večinoma podpirali tiranski režim Bašarja al Asada.
Začasni predsednik Al Šara je ob pritisku tujine podpisal dekret, v katerem ustanavlja neodvisno komisijo, ki naj bi »ugotovila dejstva o tem, kar se je v zadnjih dneh dogajalo na sirski obali«. Kot trdi washingtonski Inštitut za vojne študije (ISW), poskušajo Asadovi privrženci, ki še niso vrgli puške v koruzo, sedanje pokole izkoristiti za mobilizacijo pripadnikov alavitske manjšine, pa tudi kristjanov, drugih šiitov in druzov.
