»To so težki časi za gospodarstvo,« je v svojem poslovilnem govoru dejal nekdanji premier Boris Johnson. Trussova je sicer dejala, da bo »prebrodila to nevihto« in se zavezala, da bo od prvega dne znižala davke, odpravila predpise EU in spodbudila rast zasebnega sektorja z nizkim davkom na dobiček. Dejala je, da energetskim podjetjem ne bo uvedla davka na nepričakovane dobičke, kljub temu, da trenutno beležijo enormne vsote denarja. »Dosegla bom, da bo Britanija znova začela delovati. Imam drzen načrt za zagon gospodarske rasti skozi znižanje davkov. Tako bomo nagradili trdo delo ter spodbudili rast in naložbe,« je poudarila nova premierka.
Njena prva naloga bo vsekakor spopad z draginjo, saj je inflacija na otoku že presegla 10 odstotkov. V njeni ekipi naj bi po poročanju BBC že več tednov pripravljali paket pomoči. Ta vsebuje več opcij, ena izmed njih naj bi bila tudi zamrznitev cen energentov. Pomemben izziv, ki je pred novo vodjo konservativcev, bo tudi poenotiti stranko, ki so jo v času Borisa Johnsona zaznamovala precejšnja nesoglasja.
Upravičeno pa se vrstijo vprašanja, kako bo premierka s tovrstnimi ukrepi vplivala na prihodnjo vlado. Če si bo namreč njena vlada izposodila veliko denarja, bo to pomenilo nadaljnje pospeševanje inflacije, strahove s strani vlagateljev, državne finance pa bodo postale nevzdržne. Posledica tega bi bil padec funta, to pa bi pomenilo dodaten dvig cen in dodatno otežilo plačilo uvoznih izdelkov. Združeno kraljestvo bi tako lahko doživelo zlom, kakršnega so utrpeli že v 70. letih, ko je kombinacija energetskega šoka, naraščajočih cen in velike državne porabe prisilila državo, da je zaprosila Mednarodni denarni sklad za 3,9 milijarde evrov. Analitiki zato opozarjajo, da bi lahko prišlo do plačilnobilančne krize. »Ali se bodo ta tveganja uresničila, je odvisno od politike nove vlade v prihodnjih tednih in mesecih,« je dejal strateg Deutsche Bank Shreyas Gopal.
Strah povzročajo predvsem morebiti odhodi vlagateljev
Nekdanji guverner Bank of England Mark Carney je nekoč opazil, da je Združeno kraljestvo odvisno od tako imenovane »prijaznosti tujcev«. Na tekočem računu imajo namreč velik primanjkljaj, kar pomeni, da potrebujejo tuje vlagatelje, ki bodo v njihovo gospodarstvo prinašali denar. Če pa slednji izgubijo zaupanje in prenehajo vlagati denar, lahko pride do pretresov v finančnem sistemu. Če zavrnejo državno valuto, bo njena vrednost strmoglavila, kar bo spodbudilo inflacijo in prisililo centralno banko, da zviša obrestne mere in na ta način bo poskušala obvladovati situacijo. Te prakse lahko še poslabšajo recesijske razmere, zato bi to lahko pomenilo »začaran krog«.
Vlagatelji običajno iščejo okoliščine, kjer bi se lahko pojavili na nastajajočih trgih – zlasti tistih, ki imajo dolg v dolarjih. Ko pa valuta pade, je poplačilo njihovih obveznosti še dražje. Dober primer je Argentina, ki je marca z Mednarodnim državnim skladom podpisala dogovor o dolgu v višini 44 milijard dolarjev.
Trussova je vlagatelje spodbudila z njenimi načrti za reševanje energetske krize. Ti pričakujejo, da bo z izposojo 100 milijard funtov omejila račune za energijo. Vlagatelji sicer menijo, da bi bil to dober način za reševanje recesije, vendar pa se postavlja vprašanje, kako to plačati. Tovrstno zadolževanje bi namreč lahko ušlo izpod nadzora.
Ni še tako hudo kot v Argentini, je pa najhuje v G7
»Imeti resnično finančno krizo in stalno padanje funta je zelo resen problem za resnične ljudi,« je za BBC povedal nekdanji britanski finančni minister Ken Clarke. Kritičen pa je bil tudi do načrtov za znižanje davkov.
Funt je trenutno na kritični točki – v ponedeljek je za kratek čas upadel na približno 1,14 dolarja, kar je najnižja raven od leta 1985. V letošnjem letu je izgubil skoraj 15 odstotkov svoje vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. To je še slabše kot evro, ki je padel za nekaj manj kot 13 odstotkov. Vlada se že zdaj močno zadolžuje, saj vlagatelji bežijo zaradi negotove prihodnosti gospodarstva. Trenutno imajo namreč najvišjo inflacijo v G7, ki bi se lahko naslednje leto še povečala. Angleška centralna banka sicer že od lanskega decembra zvišuje obrestne mere, vendar bo verjetno primorana sprejeti agresivnejše ukrepe.
»Premoženje Združenega kraljestva je trenutno zelo negotovo,« je dejal Paul O'Connor, vodja skupine za sredstva s sedežem v Združenem kraljestvu pri Janusu Hendersonu. Glavni razlog za nastalo situacijo vidi v tem, da se trenutno soočajo s hudo krizo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in politično negotovostjo.
Viraj Patel, globalni makro strateg pri Vanda Research, je do teh ocen skeptičen, saj sam ocenjuje verjetnost plačilnobilančne krize v Združenem kraljestvu na manj kot 5 odstotkov. Gopal iz Deutsche Bank je sicer priznal, da se Združeno kraljestvo razlikuje od takih držav, kot je na primer Argentina, saj izdaja dolg v lastni valuti, kar pomeni, da se ob padcu funta ne sooča z dodatnimi skrbmi glede odplačevanja obveznosti. Kljub temu pa obstaja resna bojazen, da se vlagatelji ne bodo vrnili, kar bi lahko povzročilo krizo: »Ker je globalno makro ozadje tako negotovo, zaupanja vlagateljev ni mogoče jemati kot samoumevno.«
