Proizvodnja v treh tovarnah JLR v Veliki Britaniji je obstala 1. septembra po velikem nočnem hekerskem napadu na njen računalniški sistem. Do tega dne je podjetje sestavilo okoli 1000 vozil na dan, od tedaj naprej niti enega več. Finančna škoda je orjaška. Izguba blizu 50 milijonov funtov na teden je samo manjši del izgube. Končna cena hekerskega napada utegne doseči dve milijardi funtov, kar je 200 milijonov funtov več, kot je bil lanski letni dobiček (po plačilu vseh davkov), ki je znašal 1,8 milijarde funtov.
Še tedni do polne zmogljivosti
Najpametnejše računalniške glave se še vedno bojujejo s posledicami tega kibernetskega napada, ki se jih proizvajalci vozil bojijo že dolgo. Najprej naj bi 6. oktobra obnovili proizvodnjo motorjev v tovarni JLR v Wolverhamptonu, postopoma pa tudi proizvodnjo vsega drugega in sestavljanje vozil, pričakujejo pa, da bo moralo miniti še nekaj tednov, preden bodo proizvodne linije delovale s polno zmogljivostjo. Vodstvo in lastniki so zaposlenim v ponedeljek sporočili, da je »program reševanja problema v polnem teku« in da hočejo s postopno obnovitvijo proizvodnje zagotoviti, da bo ponovni zagon temeljil na zanesljivem in varnem računalniškem (IT) sistemu, kar dosedanji očitno ni bil. Pa ne gre samo za JLR, ki je s 33.000 zaposlenimi največji delodajalec med otoškimi proizvajalci vozil; poznavalci pravijo, da so tudi največji proizvajalci vozil s težavami prešli s proizvodnje vozil, ki se je zanašala na roke delavcev, na proizvodnjo, ki se zanaša na računalniški sistem, pa tudi, kar je morda še večji problem, vse premalo so vlagali v zanesljivost in varnost teh sistemov. Ti seveda niso poceni in zmanjšujejo tisto, kar jih najbolj zanima pri proizvodnji vozil: dobiček. Tudi največji proizvajalci vozil na svetu naj bi pri posodabljanju zaostajali za drugimi, ki se zanašajo na računalniške sisteme.
Že dve milijardi funtov izgube
Predstavniki JLR za medije poudarjajo, da si 24 ur na dan prizadevajo za obnovitev proizvodnje s pomočjo specialistov za kibernetsko varnost ter z vladnim centrom za kibernetsko varnost in organi pregona (policija, varnostno-obveščevalne službe …), da bi zagotovili »vnovičen zagon proizvodnje na varen in zanesljiv način«. Zaposleni, ki so v strahu za svoje službe, in vrsta podjetij, ki so v oskrbovalni verigi JLR, ki so bila minuli mesec pod velikim finančnim pritiskom, so si začasno oddahnili. A težav še zdaleč ni konec. Zaradi pričakovane končne izgube dveh milijard funtov, ki jo bo sicer omilila obljubljena pomoč britanske laburistične vlade v višini 1,5 milijarde funtov, s katerimi želi ta zaščititi 33.000 (britanskih) delovnih mest, naj bi bili indijski lastniki JLR, globalni avtomobilski orjak Tata Motors, ob padanju vrednosti njegovih delnic že tako nervozni, da razmišljajo o prodaji JLR. Vso krivdo za ustavitev proizvodnje jaguarjev in land roverjev v Veliki Britaniji pripisujejo vodstvu JLR, ki se je pred kibernetskim napadom, s katerim so hekerji ustavili vso proizvodnjo za več kot mesec dni, pogajalo o kibernetski zavarovalni politiki prek brokerjev Lockton, ni pa še sklenilo pogodbe. Zato mora zdaj nositi vse finančne posledice kibernetskega napada. Delnice družbe Tata Motors so padle na 665 rupij (indijska valuta), kar je 5,57 funta; njeni posamezni deli, kot je JLR, naj bi bili varni pred prodajo, dokler so delnice Tata Motors vredne od 700 do 710 rupij (od 5,86 do 5,94 funta). Dobrodošli skratka v svetu globalnih kapitalističnih pravil, v katerem celo ikonični znamki Jaguar in Land Rover nista varni pred strahom lastnikov ob izgubi dobička.
JLR je sicer holdinška družba, ki za indijsko družbo Tata Motors oblikuje, razvija, proizvaja in prodaja legendarne modele jaguarjev in land roverjev. Nekoč so bili zelo britanski. Jaguarji so se pojavili v tridesetih in land roverji v štiridesetih letih dvajsetega stoletja. Britanski proizvajalci teh vozil so se združili leta 1968, pod streho britanskega avtomobilskega konglomerata Leyland. Po ločitvi od njega je leta 2000 Land Roverja pohopsala družba BMW, Jaguarja pa Ford Motors Company, a sta leta 2008 obe ikonični avtomobilski znamki postali indijski, podružnici Tata Motors. Žalostna zgodba izgubljene britanske (nekoč druge največje) avtomobilske industrije na svetu, večja je bila samo ameriška, se torej nadaljuje.
