Preden je Donald Trump odletel v Savdsko Arabijo, je dal vedeti, da bi njegovo potovanje po državah Bližnjega vzhoda ta teden lahko potekalo drugače, kot je načrtoval. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje, bi se namreč lahko zgodilo, da bosta v četrtek prišla v Carigrad na neposredne pogovore Volodimir Zelenski in Vladimir Putin. V tem primeru je tja pripravljen priti tudi Trump, kot je mogoče razbrati iz njegovih zadnjih izjav. Na rusko-ukrajinskih pogovorih nameravata, ne glede na raven obeh delegacij, sodelovati njegova posebna odposlanca Steve Witkoff in Keith Kellogg.
Trump si prizadeva za čimprejšnji konec ukrajinske vojne, ki jo je nameraval v volilni kampanji končati v 24 urah. Rad bi se izkazal kot državnik, ki je Ukrajini prinesel mir. Tako se mu mudi in izgublja potrpljenje. Še prejšnji teden je bil močno nezadovoljen zaradi Putinovega zavračanja 30-dnevnega premirja. A že v nedeljo je na svojem družbenem omrežju od Zelenskega zahteval, naj takoj potrdi najnovejši Putinov predlog o neposrednih pogajanjih, ki naj bi se začela v četrtek v Carigradu, brez premirja. »Ukrajina mora takoj pristati na pogajanja. (…) Začenjam dvomiti o želji Ukrajine po dogovoru s Putinom. Začnite te pogovore zdaj!«
Putin je neposredne pogovore z ukrajinsko delegacijo v Carigradu predlagal, ker se je moral nekako odzvati na zahtevo po 30-dnevnem premirju zahodnih držav, tudi ZDA. Tudi Putin noče preveč razjeziti Trumpa, od katerega je odvisen izid vojne. In Zelenski je pristal na Trumpovo zahtevo in pogajanj z Rusijo ni več pogojeval s 30-dnevnim premirjem. Trumpu je popustil, ker si noče znova nakopati njegove jeze. Od ameriške vojaške pomoči je odvisna usoda ukrajinske vojske, ki se še vedno uspešno brani, tudi pri strateško pomembnem mestu Pokrovsk.
Samo s Putinom
Je pa Zelenski zahteval neposredne pogovore s Putinom. »V četrtek bom v Turčiji in pričakujem, da bo prišel tudi Putin.« V torek pa je dejal: »Če bo Putin prišel, bomo storili vse, da bi dosegli premirje. On sam odloča o tem.« Dodal je: »Če bo sodeloval ameriški predsednik, bo to dodatna spodbuda Putinu, da pride.«
Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v torek še ni hotel povedati, ali bo ruski predsednik prišel v Carigrad. Dejal je, da bodo o tem, kdo bo vodil rusko delegacijo, javnost obvestili, ko se bo to zdelo primerno Putinu. Ta je v preteklosti zanikal legitimnost Zelenskega, potem ko so v Ukrajini lani zaradi vojne prestavili predsedniške volitve na čas miru. Iz Kijeva so potem sporočili, da bo Putinova odsotnost v Carigradu pomenila, da noče končati vojne, ter da se Zelenski osebno ne bo pogovarjal z nobenim drugim voditeljem ruske delegacije.
Evropa in ZDA neusklajene
Trump je s tem, ko ne zahteva več 30-dnevnega premirja, spodkopal akcijo Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske, ki so napovedale nove »množične« zahodne sankcije proti Rusiji, če se v ponedeljek ne bo začelo premirje. Še vedno bi Rusiji lahko zaplenili okoli 200 milijard evrov sredstev, ki jih ima v Belgiji. ZDA pa pri sankcijah očitno ne bodo sodelovale, čeprav je še v soboto kazalo drugače. Menda so Nemčija, Francija, Velika Britanija in Poljska skupaj z Ukrajino hotele predvsem pokazati Trumpu, da Putin noče miru. Če bi sprejel 30-dnevno premirje, bi to najbrž pomenilo konec vojne, ki ne bi prinesla obljubljenih rezultatov.
Če je Putin hotel razbiti enotnost zahodnih držav, potem mu je to uspelo, saj je Trump navdušen nad njegovim predlogom neposrednih pogajanj z Ukrajino, čeprav ne vključuje premirja, pri katerem pa vztrajajo evropske sile. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je zdaj ponovila stališče Kremlja, da je treba najprej govoriti o »globljih vzrokih« vojne, šele nato o premirju. Torej bodo v Carigradu potekali pogovori med Rusijo in Ukrajino, medtem ko bo ruska vojska še naprej bombardirala ukrajinska mesta. Normalno bi bilo, da bi se pred tem začelo premirje.
