Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da začasno zamrzne vso pomoč Ukrajini – tudi dostavo orožja, ki je bilo že na poti v Ukrajino – je ameriške zaveznike ujela povsem nepripravljene. Tako v Ukrajini kot v Evropi so obžalovali zamrznitev pomoči, ki so jo v uradnih ukrajinskih vladnih vrstah videli kot začasno z upanjem, da jo bodo ZDA vendarle spet obnovile. Prav nasprotno so bili odločitve veseli v Kremlju, kjer so ocenili, da gre za najboljši možen prispevek h končanju vojne. Ameriškega predsednika je podprla tudi vlada madžarskega premierja Viktorja Orbana, iz katere so sporočili, »da imata predsednik ZDA in madžarska vlada enako stališče: namesto nadaljevanja pošiljk orožja in vojne so potrebni čimprejšnja prekinitev ognja in mirovni pogovori«.
Pripravljenost na začasno premirje
Še dopoldne je kazalo, da se bo Ukrajina kljub hudemu udarcu poskušala z evropsko pomočjo braniti tudi v naslednjih mesecih, čeprav je iz Kijeva po presenetljivi Trumpovi odločitvi, ki jo je ta sprejel po posvetovanjih z obrambnim ministrom Petom Hegsethom in zunanjim ministrom Marcom Rubiem, v Washington spet romala skorajda takojšnja ponudba za zgladitev odnosov. Ukrajina je bila še naprej pripravljena podpisati dogovor o redkih zemljah, upajoč, da bodo ZDA še naprej podpirale njeno obrambo proti Rusiji. »Ukrajina je trdno odločena, da bo še naprej sodelovala z ZDA. Prepričan sem, da se bo podpora Amerike kot svetovne voditeljice in ene naših največjih partneric, ki nas podpira že tri leta, nadaljevala,« je ocenjeval ukrajinski premier Denis Šmihal.
Toda že popoldne je prišel precej bolj jasno poražen odziv ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. »Ponovno bi rad poudaril zavezanost Ukrajine miru. Nihče od nas si ne želi neskončne vojne. Ukrajina je pripravljena čim prej sesti za pogajalsko mizo, da bi se približala trajnemu miru. Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajinci. Člani moje ekipe in jaz smo pripravljeni delati pod močnim vodstvom predsednika Trumpa, da bi dosegli trajni mir,« je uvodoma dejal Zelenski. Pripravljen je sprejeti delno prekinitev spopadov z Rusijo v zraku in na morju. Odpovedati se je pripravljen napadom z raketami, daljinskimi brezpilotnimi letali, bombami na energetsko in drugo civilno infrastrukturo, če bo enako storila tudi Rusija. »Nato želimo zelo hitro opraviti vse naslednje faze in sodelovati z ZDA, da bi se dogovorili o trdnem končnem sporazumu,« je sporočil Zelenski.
Ukrajina je v zadnjem letu uspela okrepiti svojo obrambno industrijo; 40 odstotkov orožja, ki se uporablja na fronti, se sedaj proizvede v Ukrajini, flota ukrajinskih dronov pa je skoraj v celoti proizvedena doma. Čeprav je Šmihal napovedoval, da se bo Ukrajina sposobna na fronti braniti še naprej, je vendarle tudi priznal, da bo država imela težave pri svoji obrambi. Manjkali ji bodo namreč predvsem sistemi protizračne obrambe patriot, ki jih bodo poskušali v Kijevu nadomestiti s sistemi zračne obrambe iz katere od drugih redkih proizvajalk tega orožja. Prav tako bodo v Ukrajini zelo pogrešali ameriške rakete dolgega dosega.
Prihodnje pomanjkanje ameriškega orožja je obžaloval tudi predsednik ukrajinskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Oleksandr Merežko. Dejal je, da Trumpova poteza spominja na popuščanje Adolfu Hitlerju z münchenskim sporazumom leta 1938, ko so Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija dosegle dogovor, ki je nacistični Nemčiji omogočil priključitev Sudetov, območja na takratnem zahodu Češkoslovaške.
Evropski načrt za oboroževanje
Veliki pritiski na Ukrajino, da sede k pogajanjem, so včeraj v še bolj aktualno luč postavili predloge evropske komisije za okrepitev evropske oborožitve. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila predloge, kako bi lahko članice s pomočjo javnega, evropskega in zasebnega kapitala zaradi naglo spreminjajočih se mednarodnih okoliščin močno okrepile evropsko oborožitev, zdaj in na daljši rok v tem desetletju. S štirimi različnimi pristopi pridobivanja novih finančnih sredstev za obrambo evropska komisija želi mobilizirati 800 milijard evrov kapitala.
»To je trenutek Evropske unije, moramo ga zagrabiti,« je dejala von der Leynova in nanizala več stebrov financiranja evropske oborožitve. Komisija želi najprej sprostiti nacionalne vire financiranja, s tem da bo članicam omogočila, da prestopijo evropska fiskalna pravila. Prav tako bo evropska komisija dala na razpolago 150 milijard evrov posojil za skupne nabave držav članic za obrambne namene, kar naj bi zmanjšalo stroške in fragmentacijo nabav. Na ta način naj bi se nakupovalo sisteme topništva in raketne obrambe, drone, sisteme za obrambo pred droni ter tudi krepilo kibernetsko varnost. Iz zalog tako nakupljenega orožja lahko države podpirajo Ukrajino, je dejala von der Leynova. Še več denarja bo na razpolago iz evropskega proračuna, konkretno iz kohezijskih sredstev, ki jih bodo države lahko koristile tudi za obrambne namene. Prav tako želi evropska komisija k vlaganjem spodbuditi zasebni kapital.
