Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se morda v najtežjih trenutkih vojne v Ukrajini mudi na evropski turneji, na kateri želi od evropskih partnerjev dobiti zagotovila za nadaljnjo pomoč njegovi državi – tako v obliki orožja, energentov kot tudi splošne podpore.
Najtežjih trenutkov mu ne povzroča le morebiten bližnji padec nekoč pomembnega železniškega vozlišča Pokrovsk v Donbasu, za katerega se ukrajinske sile z rusko vojsko spopadajo že skoraj dve leti. Po veliki aferi, ki je minuli teden pretresla administracijo Zelenskega, mora predsednik zdaj na domačem prizorišču pokazati odločnost pri spopadanju s korupcijo, saj je to tudi ključnega pomena za ohranjanje podpore Evrope pri financiranju vojne. Doma njegov predhodnik, nekdanji predsednik Petro Porošenko, terja odstop celotne vlade in oblikovanje vlade narodne enotnosti.
Macronova podpora
Vsaj v Franciji, na drugi postaji evropske turneje, je naletel na razumevanje predsednika Emmanuela Macrona. Ta je prepričan, da lahko Zelenski izboljša ukrajinske dosežke v boju proti korupciji. Kot predsednik ene od držav, ki imajo v rokah ključe širitve Evropske unije, je tudi poudaril, da bo Ukrajina morala v procesu približevanja EU izpolniti zahtevane reforme na področju pravne države. To je bil še en namig na odpravo korupcije.
Zagotovo je Zelenski z olajšanjem sprejel Macronovo sporočilo, da bi morala Evropska unija še naprej financirati Ukrajino. To je bilo morda najpomembnejše sporočilo devetega obiska Zelenskega v Franciji od začetka vojne. To državo je namreč obiskal pred decembrskim zasedanjem evropskega sveta, na katerem bodo voditelji EU odločali, ali bodo zamrznjeno rusko premoženje v EU uporabili kot poroštvo za dodelitev 140 milijard evrov vrednega posojila Kijevu. Vsaj za naslednji dve leti evropska komisija pričakuje, da bo Ukrajina potrebovala več kot 71 milijard evrov financiranja iz tujine – glavnino (51 milijard) za vojaške potrebe.
Kako čez madžarsko oviro?
Takšna predvidevanja izhajajo iz pisma predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen evropskim voditeljem, v katerem jim je – tako kot so od nje želeli že na oktobrskem vrhu – predstavila alternativne oblike novega kredita za financiranje Ukrajine. To so nepovratna sredstva ali omejeno posojilo, ki bi ga Unija financirala s posojili na finančnih trgih. Von der Leynova je dopustila možnost, da se uporabi tudi kombinacija vseh treh virov. Vsekakor pa je potrebna hitra odločitev vlad, in to na naslednjem evropskem vrhu, je poudarila.
Vprašanje je, ali se s tem ne bo zapletlo. Da lahko pričakujejo ovire Madžarske, ki je doslej blokirala številne odločitve glede Ukrajine (tudi začetek pristopnih pogajanj), je postalo jasno tudi minuli konec tedna. Premier Viktor Orban je namreč začel svojo volilno kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami, kjer utegne izgubiti proti vodji desnosredinske Tisze Petru Magaryju. Osrednja rdeča nit volilne kampanje bo njegova domnevna mirovniška politika oziroma nasprotovanje Ukrajini. Orban zatrjuje, da je povsem noro nadaljevati vojno s predpostavko, da bi imel Kijev z izboljšanim položajem na fronti boljša pogajalska izhodišča. Po njegovi oceni bo namreč Ukrajina vojno tako in tako izgubila.
Grško-ameriški plin za zimo
Zelenski je v Parizu tudi podpisal pismo o nameri, ki Kijevu omogoča nakup do sto francoskih lovskih letal rafale in druge opreme v naslednjih desetih letih. Ob nakupu letal bi Ukrajina lahko kupila še brezpilotna letala, radarske sisteme in protiletalski obrambni sistem SAMP-T, ki je še v razvoju. Po oceni Zelenskega se bo s tem bistveno okrepila obrambna sposobnost države.
V torek se bo mudil v Španiji. Turnejo je v nedeljo začel v Grčiji, kjer je ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz z grškim partnerjem Depo doseglo sporazum za uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina iz Grčije.
