Ukrajina je po poročanju časnika začela načrtovati predsedniške volitve skupaj z referendumom, potem ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pritisnila na Kijev, naj oboje izvede do 15. maja. V nasprotnem primeru naj bi država tvegala izgubo varnostnih zagotovil ZDA po končanju vojne.
Časnik Kijev Independent in ukrajinska agencija RBC sta potem poročala, da je vir v kabinetu Zelenskega zanikal naznanitev volitev ob obletnici začetka vojne. »Tega ne načrtuje. Če ni varnosti, tudi drugega ni. Kako naj v prihodnjih tednih napovemo volitve ali o njih resno razmišljamo, če Rusi vsak dan pobijajo ljudi? Nihče ne nasprotuje volitvam, toda za to mora obstajati varnost,« je po poročanju časnika dejal neimenovani vir blizu Zelenskega.
Zadnje predsedniške volitve so bile leta 2019, redne bi morale biti potem marca 2024, a jih po ustavi ni bilo mogoče izpeljati zaradi razglašenega izrednega oziroma vojnega stanja. To oblast sproti podaljšuje za tri mesece, nazadnje so to storili prejšnji teden.
Po navedbah virov za FT se na Kijev krepi tudi pritisk, naj spomladi zaključi mirovna pogajanja z Rusijo, v okviru katerih so se predstavniki držav ob sodelovanju ZDA letos že dvakrat sestali v Abu Dabiju. Na zadnjem sestanku so se dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov, dogovora o končanju vojne pa še ni na vidiku.
Zelenski je sicer minuli petek dejal, da si ZDA želijo, da bi se vojna v Ukrajini končala do junija, pri čemer naj bi želeli tudi jasno časovnico. Ob tem je napovedal novo srečanje ukrajinske in ruske delegacije ta teden v ZDA.
Ukrajinski predsednik je doslej vztrajal, da vojno stanje v Ukrajini prepoveduje tako predsedniške, parlamentarne kot lokalne volitve. Zelenskemu se je mandat iztekel maja 2024, vendar pa v Ukrajini volitev od začetka ruske invazije februarja 2022 ni bilo.