Kot so v napovedi protestov navedli v sindikatu IG Metall, ki poleg delavcev v avtomobilski industriji zastopa tudi tiste v več povezanih panogah, zaposleni pri proizvajalcih avtomobilov in njihovih dobaviteljih ne bodo več dopustili, da bi postali grešni kozli za krizo, ki je niso povzročili.
"Ne bodo več plačevali za napake vodstva in posledice geopolitičnih konfliktov. Dovolj je bilo! Delavci pravijo 'dovolj je!'," so v tem največjem nemškem sindikatu s približno dvema milijonoma članov zapisali na svojih spletnih straneh.
Strategije vodilnih v podjetjih po njihovih besedah "mejijo na vrhunec drznosti". Po vsej Nemčiji se dogajajo selitve proizvodnje, odpuščanja in zapiranja obratov. Samo v preteklem letu so vodilni v podjetjih ukinili več kot 50.000 delovnih mest v avtomobilski industriji, so izpostavili.
"S svojimi potezami vodilni potiskajo najpomembnejšo gospodarsko panogo Nemčije in njen glavni steber blaginje v nepomembnost ter jo uničujejo. Tej tradicionalni panogi grozi popoln propad. Vendar pa je nekaj jasno: industrija ne bo izšla iz krize in postala konkurenčnejša zgolj z varčevalnimi ukrepi, temveč le z naložbami in inovacijami," so poudarili.
Ukrepati bi morala tudi vlada, in sicer z znižanjem cen elektrike, boljšo zaščito pred poceni uvozom in podporo dobaviteljem pri prestrukturiranju, so pozvali.
Za danes so napovedali skoraj 300 protestnih akcij po vsej državi. Pričakovati je množične proteste pred tovarnami, protestne shode na ulicah in druge javnosti manj izpostavljene proteste v prostorih podjetij.
Jezo sindikatov je še povečala petkova napoved največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca Volkswagna, ki je napoved letošnje dobičkonosnosti znižal z ravni od 4,0 do 5,5 odstotka na odstotek. Med razlogi je vodstvo družbe navedlo predvsem slabše poslovne razmere s poudarkom na težavah na kitajskem trgu in visoke stroške prestrukturiranj.
"Povpraševanje po baterijskih električnih vozilih se je pospešilo - deloma zaradi geopolitičnih razmer in močnega dviga cen bencina - vendar z njimi trenutno ustvarjamo znatno manjši zaslužek kot z avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem," je opozoril glavni finančni direktor Volkswagna Arno Antlitz.
Tudi večina ostalih podjetij v panogi se ubada s šibkim povpraševanjem, izgubo konkurenčnosti in dragim prehodom na električno mobilnost. Posebej veliko vlogo pri tem igra kitajski trg, kjer domači proizvajalci hitro pridobivajo tržni delež, nemški proizvajalci pa izgubljajo nekdaj močan položaj.
Nemška podjetja so hkrati pod pritiskom cenejših in tehnološko konkurenčnih kitajskih avtomobilov tudi na evropskem trgu. Poleg tega prehod z motorjev z notranjim zgorevanjem na električna vozila zahteva velika vlaganja, prilagoditev proizvodnje in zmanjševanje presežnih zmogljivosti. Težave povečujejo visoki stroški energije, pomanjkanje usposobljene delovne sile, višji stroški dela in administrativne ovire.
Dodatno negotovost prinašajo nepredvidljiva in protekcionistično usmerjena trgovinska politika ZDA ter zaostrene geopolitične razmere.
